V Kirgiziji so volivci in volivke glasovali o referendumu o ustavnih spremembah, na podlagi katerega bo Kirgizija postala prva srednjeazijska parlamentarna republika. Spremembe predvidevajo tudi občutno zmanjšanje pristojnosti predsednika države.
Delni rezultati kažejo, da je spremembe podprlo okoli 90 odstotokov volivcev, prešteli pa so že 95 odstotkov vseh oddanih glasovnic.
Referendum je spremljalo okoli 170 tujih in 1200 domačih opazovalcev iz nevladnih organizacij, civilnih združenj in političnih strank. Številne nevladne organizacije pa so opozarjale na nevarnosti, ki jih prinaša izvedba referenduma v nestabilnih razmerah po aprilskem prevratu, ki je z oblasti odnesel dotedanjega predsednika Bakijeva.
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je skupaj z ZDA zaskrbljen glede razmaha militanstkih sil v osredni Aziji, je dejal, da sprememba političnega sistema, ki jo prinaša referendum, lahko privede do propada države. “Resnično ne vem, kako bo parlamentarna republika izgledala in delovala v Kirgiziji,” je bil ob delnih rezultatih referenduma skeptičen ruski predsednik.
Vprašal se je, ali ne bo to vodilo k večjim problemom, od tega, da bo oblast v roke dobila ta ali ona politična skupina, do tega, da bodo lahko prevzeli oblast posamezni ekstremisti v državi. V tem trenutku pa je po njegovem mnenju mogoč tudi najbolj črn scenarij, in sicer kolaps celotne države.
Za ZDA in Rusijo je Kirigizija zelo pomembna, saj imata obe velesili v tej državi vojaški bazi, ZDA pa s pomočjo baze v Manasu oskrbuje svoje vojake v Afganistanu. V ZDA so izrazili upanje, da je rezultat referenduma učikovit korak naprej k stabilni, demokratični vladavini.
Po zaprtju volišč je predsednica začasne vlade Roza Otumbajeva dejala, da je večina volivcev podprla ustavne spremembe. Kot je znano, so pred dvema tednoma izbruhnili nemiri, v katerih je umrlo okoli 283 ljudi. Tokratni referendum je minil brez zapletov ali nasilja. Otunbayeva je še v nedeljo dejala, da je Kirgizija na poti, da “postane resnična ljudska demokracija”.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.