FOTO: Otroški sirupi proti kašlju in za zniževanje temperature najbolj iskani stvari na srbsko-hrvaški meji

V četrtek je na Hrvaško prispelo 6.240 beguncev in migrantov, od polnoči do 15. ure pa še 4148. V sprejemnem centru v Opatovcu trenutno čaka 1625 tujcev.

Proti slovenski meji so sicer danes odpeljali že več kot 3.300 ljudi. Od sredine septembra je na Hrvaško vstopilo nekaj manj kot 227.157 beguncev.

Hrvaška policija sprejema manjše skupine ljudi na mejnem prehodu Bapska. Već kot tisoč beguncev je pozno popoldne v srbskem mestu Berkasovo čakalo na vstop na Hrvaško, še nekaj sto pa so jih istočasno z avtobusi odpeljali proti Šidu.

Tamkajšnji Rdeči križ je dejal, da na dan razdelijo okoli 1500 paketov pomoči za otroke, ženske in starejše osebe. Ob mejnem prehodu Bapska je parkiranih več vozil humanitarnih organizacij, po navedbah hrvaških medijev pa se največ beguncev in migrantov zbira okoli točke, kjer delijo otroške sirupe proti kašlju in za zniževanje telesne temperature. Polne roke dela imajo tudi zdravstveni delavci, ki prišlekom previjajo ranjena stopala polna žuljev zaradi dolgega pešačenja.

Ta mejni prehod je bil ponoči sicer po poročanju srbskih medijev znova zaprt, Hrvaška ga je odprla šele okoli 6.30 zjutraj, tako da se je na srbski strani meje preko noči nabralo kakih 5.000 ljudi.

Proti Opatovcu je danes odpeljalo več avtobusov. Iz centra jih potem z avtobusi in vlaki peljejo proti Sloveniji, preko katere nadaljujejo pot proti Avstriji in Nemčiji.

PREBERITE TUDI: Begunci in migranti tudi danes množično vstopajo v Slovenijo.

Begunci centre zapustijo takoj, ko se spočijejo

Mediji navajajo izjave predstavnikov Rdečega križa iz Srbije, ki pravijo, da je begunce in migrante nemogoče zadržati v namestitvenih centrih, ker jih zapuščajo takoj, ko se spočijejo po dogi poti. Okrepljen begunski val v zadnjem času naj bi bil posledica bojazni, da se bodo meje v Evropi zaprle.

Hrvaška pospešeno pripravlja začasni zimski tranzitni center v Slavonskem Brodu, kamor naj bi preusmerjali begunce s srbske meje, preden jih bodo prepeljali proti Sloveniji. Nekaj deset prebivalcev Slavonskega Broda je v četrtek protestiralo, ker ni bilo javne razprave o pripravi begunskega centra v tem mestu ob meji z BiH.

S hrvaškimi vlaki begunce iz Srbije neposredno do centra v Slavonskem Brodu

Notranja ministra Hrvaške in Srbije Ranko Ostojić in Nebojša Stefanović sta se danes dogovorila, da bodo s hrvaškimi vlaki prevažali begunce in migrante iz Šida v Srbiji neposredno do začasnega zimskega tranzitnega centra v Slavonskem Brodu na Hrvaškem.

Tako begunci ne bodo več neorganizirano prehajali hrvaško-srbske meje pri prehodu Bapska, kjer so mnogi vstopili na Hrvaško izven mejnega prehoda. Vsi so potem prišli v začasni tranzitni center v Opatovcu.

Ministra sta se še dogovorila, da bo registracija beguncev in migrantov v Srbiji tudi "vstopnica" za njihov prevoz čez Hrvaško, kar naj bi dodatno pospešilo tranzit. Srbija bo v Berkasovu angažirala več policistov za organizacijo železniškega prevoza proti Slavonskemu Brodu ter zmanjšanje pritiska na sosednjo Bapsko.

Sicer pa sta bila ministra enotna, da je treba begunsko krizo reševati pri izvoru v Grčiji, ki bi po njunem mnenju morala začeti spoštovati določena pravila.

Srbski minister Stefanović je dejal, da bodo begunci prišli in odšli, sosednji državi pa bosta vedno ena poleg druge. "Lahko se tudi ne strinjamo, a potrebni so dogovori, da bi rešili določene probleme," je dejal. 

Medtem pa hrvaški in srbski mediji poročajo, da iz Srbije proti Bapski prihajajo številni novi begunci.

Milanović: Veliko hrupa za prazen nič

Premier Miro Cerar je včeraj na nacionalni televiziji ostro kritiziral Hrvaško zaradi namernega razpršenega pošiljanja migrantov na slovenske meje. "Gre za neevropsko in nevarno ravnanje, saj lahko povzroči konflikte," je bil oster premier.

"Veliko hrupa za prazen nič. Slovenija se pet dni sooča z begunsko krizo. Slovenija je v lažjem položaju, saj begunce prevažajo le 30 kilometrov, mi pa 300. Ne razumem, kaj govorijo v Ljubljani," pa je danes v odzivu dejal hrvaški premier Zoran Milanović.

Ostojić pa je na zahtevo novinarjev znova zavrnil navedbe Ljubljane, da so hrvaški policisti usmerjali begunce in migrante, naj čez reko Sotlo vstopijo v Slovenijo.

"Nobenega razloga ni, da bi se kaj takega zgodilo. Če se je zgodilo, da je nekdo odšel po napačni poti, potem tega ni storil po nobenih navodilih," je dejal. Pojasnil je, da vsi tisti, ki poznajo teren, vedo, da sta reka Sotla in tamkajšnji most na hrvaški strani meje, je poročala Hina.

Kritiziral je še početje slovenske strani, ker naj bi prejšnjo noč na dogovorjeni točki ob mejnem prehodu Gruškovje dvajset hrvaških avtobusov z begunci in migranti več ur čakalo na sprejem v Slovenijo.

Ostojić je še enkrat dejal, da Hrvaška ne bo postavila žice, niti ne bo zgradila zid na meji s Srbijo. Spomnil je, da je hrvaški premier Milanović na seji Evropskega sveta zahteval, naj EU tudi plača takšen način zapiranja meje, če bo kaj takega tudi sprejela.

PREBERITE TUDI: 

S kako hudimi razmerami se soočajo slovenske oblasti na slovensko-hrvaški meji nazorno prikazujejo posnetki termokamere, ki prikazujejo reke beguncev, ki jih hrvaške oblasti nekontrolirano in nenapovedano pošiljajo na mejo.

Grabar-Kitarovićeva je znova ostro kritizirala politiko hrvaške vlade

Medtem je hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović v nagovoru na konferenci mladih političnih voditeljev "novih" držav članic Evropske unije dejala, da mora Hrvaška sodelovati s sosednjimi državami pri reševanju begunske krize, namesto da "povzroča spopade".

"Od Frontexa in drugih držav članic EU moramo zahtevati, da nam pomagajo zavarovati našo mejo s Srbijo, ker če se bodo nadaljevala nesoglasja na hrvaško-slovenski meji ter če bo zgrajen zid med državama članicama EU, bo to slabo sporočilo za celoten projekt EU," je izjavo hrvaške predsednice povzel hrvaški radio.

Tudi Švedska zaostruje azilno politiko

Švedska rdeče-zelena vlada je v luči vse večjega navala beguncev v državo z več opozicijskimi strankami dosegla dogovor o zaostritvi azilne zakonodaje. Spremembe vsebujejo 20 točk, med drugim pa stranke načrtujejo uvedbo dovoljenj za bivanje za določen čas, poročajo tuje tiskovne agencije.

V skladu z načrtom naj bi tudi pospešili postopke obravnave prošenj za azil, zavrnjene prosilce pa hitreje pošiljali nazaj v njihove domovine, da bi bile namestitvene kapacitete proste za novo prispele.

Poleg tega naj bi zaostrena zakonodaja razširila seznam zahtev za zagotovila o zmožnosti preskrbe družinskih članov, ki bi se želeli pridružiti svojcem na Švedskem. Glede uvedbe začasnega nadzora na meji se strankam ni uspelo dogovoriti.

Dogovor o zaostritvi azilne zakonodaje je vlada, ki jo sestavljajo socialdemokrati in zeleni, dosegla z velikim delom opozicije. V pogajanjih nista sodelovali le dve stranki – desni Švedski demokrati, ki jim je po pisanju APA trn v peti vsakršno priseljevanje, in Stranka levice, ki naj bi po mnenju drugih strank zavzemala preveč liberalno stališče.

Švedska glede na nove napovedi pričakuje, da bo letos za azil v državi zaprosilo do 190.000 ljudi. Do konca leta bi državi lahko zmanjkalo namestitvenih kapacitet za 45.000 ljudi.

Švedska, država z 9,8 milijona prebivalci, je sicer znana po svoji ugodni azilni politiki in je želena destinacija za številne begunce.