FOTO: Od viškov arhitekture do ruševin: poglejte, kako propadajo stadioni, ko se olimpijada konča

Olimpijada je za državo gostiteljico, pa naj bo še tako bogata, velik finančni zalogaj. Če se za gradnjo pred olimpijado investitorji še najdejo, je tiste, ki bi po končanih igrah uporabljali in vzdrževali tudi za največje države še vedno prevelike športne objekte, izjemno težko najti. Še posebej, ko gre za objekte za komercialno manj zanimive športe, kjer je manjše tako število moštev kot tudi njihova finančna moč. In tako objekti, ki jih v času tekmovanj osvetljuje na stotine luči, na njih pa množice stiskajo pesti za svoje favorite kmalu potem, ko reflektorji ugasnejo, začnejo novo, neslavno pot propada.

Olimpijski objekti propadli skupaj z grško ekonomijo

Eden takšnih primerov so grške Atene, ki so olimpijado gostile leta 2004 in za izgradnjo objektov zapravile okoli 20 milijard evrov. Takrat so Grki pričakovali, da bo olimpijada v državo pripeljala stalne investitorje, več dogajanja in pognala nov veter v jadra grške ekonomije. To se ni zgodilo in večina olimpijskih objektov je že leto po olimpijadi propadala, igrišča je preraščal plevel. Osem let pozneje je še slabše. Država je v globoki krizi, pred popolnim bankrotom jo rešujejo mehanizmi za reševanje evra in dobra volja posojilodajalcev. Mnogi Grki nimajo niti za hrano, drugi se pritožujejo, ker so jim pokojnino oklestili z 2000 na 1400 evrov. Kakor koli – zapuščeni in propadajoči olimpijski objekti nikogar več ne zanimajo.

Kitajska nekaj objektov podrla, nekaj opustila, drugi večinoma prinašajo izgubo

Štiri leta za Atenami je olimpijado gostila kitajska prestolnica. Olimpijski objekti v Pekingu sicer ne propadajo tako zelo, a o kakšnem presežku v poslovanju tudi ne moremo govoriti. Večina stadionov, za izgradnjo in prenovo katerih je Kitajska odštela okoli pet milijard evrov, posluje z izgubo. Leta 2010 je v območju modrih številk uspelo ostati le tretjini teh objektov, drugi so pridelali okoli 60 milijonov evrov izgube.

Osrednji stadion Ptičje gnezdo, kjer je potekalo odprtje olimpijskih iger, sicer ni popolnoma zapuščen, vendar večino časa sameva. Lani so imeli v njem samo 12 dogodkov, šlo je večinoma za koncerte in kulturne prireditve, pozimi pa so ga spremenili v drsališče. Nekaj olimpijskih objektov je popolnoma zapuščenih, nekaj pa so jih porušili. Zemljišča, kjer so nekoč stali, večinoma prerašča plevel, na nekdanjo slavo pa spominjajo umetniški spomeniki olimpijadi.

London bi premične objekte predal Brazilcem

Kot kaže, se želijo v Londonu, kjer je olimpijada vrata zaprla konec tega tedna, podobni usodi izogniti, zato so že pred olimpijskimi igrami razmišljali o nadaljnji usodi objektov in zgradili montažne, ki jih zdaj lahko brez težav odstranijo.

Večina je sicer pričakovala, da bodo osrednji olimpijski stadion spremenili v nogometno areno, vendar je dogovor zaradi spora med tremi klubi Premier lige propadel. Stadion sicer lahko pomanjšajo. Tako bi obdržali le še 25.000 sedežev, seveda pa tudi takšen stadion potrebuje rednega najemnika. V igri naj bi bili klubi iz različnih športnih panog – od kriketa in ragbija do formule ena. Mesto bi bilo sicer še vedno najbolj zadovoljno, če bi najemnik prihajal iz nogometnih vrst.

Košarkarska arena, ki je največji montažni objekt teh iger, bo popolnoma porušena. Obstaja pa možnost, da jo bodo spet sestavili v Braziliji, ki bo gostila naslednje olimpijske igre.

Popolnoma porušili bodo tudi objekt za odbojko na mivki, čeprav po mnenju poznavalcev sodi med najlepše stvaritve teh iger. Okoli 4000 ton peska pa bodo razdelili preostalim londonskim športnim centrom.

Vodni center bodo oklestili za dve začasni krili, število sedežev se bo tako zmanjšalo s 17.500 na 2.500, objekt pa bodo uporabljali kot javni center za različne dejavnosti.
Ostal bo najbrž tudi stadion za hokej na travi, za najem katerega se zanimajo tako nogometni klubi kot moštva nekaterih drugih športov, vendar končna odločitev še ni padla.