Minevata dve leti, odkar je severovzhod Japonske prizadel katastrofalen potres z magnitudo 9,0. Orjaški cunami, ki ga je sprožil ta potresni sunek, je treščil ob obalo pokrajine Tohoku in z obličja zbrisal celotna naselja. Umrlo je skoraj 19.000 ljudi.

V najhujši naravni nesreči v novejši japonski zgodovini je bilo uničenih ali poškodovanih več kot milijon domov. Od okoli 470.000 ljudi, ki so morali zapustiti domove po katastrofi in v tednih, ko se je začela jedrska kriza, jih 315.000 še vedno živi v začasnih bivališčih.

Dve leti po katastrofi prebivalci dežele vzhajajočega sonca končno verjamejo, da jih čakajo boljši časi. Po političnem zastoju, ki je v mesecih po naravni nesreči razblinil upanja o hitri obnovi in oživitvi gospodarstva, je namreč vodenje države prevzela nova vlada. Premier Šinzo Abe je obljubil nadaljevanje velikih vlaganj, s čimer naj bi pospešili obnovo in spodbudili državno gospodarstvo.

Žrtev so se na Japonskem danes ob 14.46 po tamkajšnjem času spomnili z minuto molka. Osrednja slovesnost danes je bila v Tokiu, udeležila pa sta se je tudi japonski cesar Akihito in cesarica Mičiko

"Vedno sem globoko ganjen, ko vidim, kako se toliko ljudi prebija skozi življenje, ne da bi se pritoževali. Upam, da bom lahko vsaj za trenutek delil njihovo trpljenje," je na slovesnosti dejal cesar.

Javnost še vedno razdeljena glede jedrskih elektrarn

Valovi so udarili tudi v jedrsko elektrarno Fukušima 1, kjer je prišlo do taljenja reaktorjev in so začele uhajati radioaktivne snovi, zaradi česar je moralo domove zapustiti na desettisoče ljudi.

Prav danes je okoli 800 ljudi z območja okoli elektrarne vložilo tožbe, s katerimi od japonske vlade in družbe Tepco, ki upravlja z elektrarno, zahtevajo mesečno rento v višini skoraj 400 evrov, dokler območje ne bo obnovljeno.

Japonska javnost je medtem še vedno razdeljena glede prihodnosti jedrske energije. Mnogi menijo, da ji ne bi več smeli zaupati. Po nesreči v Fukušimi so znova zagnali le dva od 50 reaktorjev v državi, preostali ostajajo ugasnjeni zaradi strogih varnostnih standardov in politične občutljivosti jedrskega vprašanja.

Potres je bilo slišati tudi na "robu vesolja"

Potres je bil tako silovit, da ga je bilo mogoče čutiti tudi na "robu vesolja". Bobneč potres je ujel superobčutljiv satelit Goce, ki je 255 kilometrov nad Zemljo, je poročal britanski BBC. Že dolgo je veljalo, da večji potresi sprožajo nizkofrekvenčne zvočne valove oziroma infrazvok, ki ga seveda človekovo uho ne more zaznati. So pa menili, da ga ne morejo zaznati niti visoko občutljivi sateliti.

''Iskali smo signale, ampak jih pri drugih satelitih nismo našli. Mislim, da je to zato, ker potrebujemo izjemno občutljive instrumente,'' je dejal Rune Floberghagen z evropske vesoljske agencije. ''Instrumenti na satelitu Goce pa so stokrat bolj občutljivi in zaznali smo zvočne valove, in sicer ne le enkrat, ampak dvakrat. Enkrat nad Pacifikom, drugič nad Evropo,'' je dodal za BBC.

Glavni namen satelita je zaznavanje zelo majhnih razlik v gravitaciji na površju Zemlje, ki jih povzroča neenakomerna porazdelitev mase v planetu. Prav zato, ker so te razlike tako zelo majhne, Goce leti precej nizko.

V tem primeru so satelit usmerili, da bi lahko našel infrazvočne spremembe. Evropska vesoljska agencija je sporočila, da je satelit signal nad Pacifikom ujel okoli 30 minut po potresnem sunku, nato pa še 25 minut pozneje nad Evropo.