Tujina

FOTO: Pri 27 letih postal prvi človek Libije

Tripoli, 20. 10. 2011 14.21 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Mira Matković
Komentarji
131

Med režimom Moamerja Gadafija je v Libiji vladal sistem džamahirije. A resničnost je bila drugačna od teorije – ne v ljudski državi, Libijci so živeli v diktaturi. Kdo je bil Gadafi in zakaj so se ljudje uprli?

Gadafi leta 1999
Gadafi leta 1999 FOTO: Reuters

V 70. letu starosti je umrl Moamer Gadafi, ki je bil na begu od upora, so sporočili libijski uporniki. Rojen je bil leta 1942 v bližini libijskega mesta Sirta in je že v mladosti kazal revolucionarna nagnjenja. Bil je edini sin v številni nomadski družini, od koder so ga poslali na vojaško akademijo. Mladi Gadafi je bil navdušen nad egiptovskim voditeljem Gamalom Abdelom Naserjem, med sueško krizo leta 1956 se je udeleževal protiizraelskih protestov.

Že med študijem je načrtoval, kako bo s prestola vrgel kralja Idrisa. Po nekaterih podatkih naj bi se odpravil tudi v Veliko Britanijo, kjer je opravil še dodatno vojaško usposabljanje, nato pa naj bi se vrnil v Libijo, točneje v mesto Bengazi, kjer se je sredi februarja tudi začel upor, in okoli sebe zbral podpornike. 1. septembra 1969 je sledil vojaški prevzem oblasti. Pri komaj 27 letih je tako postal prvi človek v Libiji.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je polkovnik objavil "Zeleno knjigo", v kateri je opisal svojo politično filozofijo. Podal je alternativo socializmu in kapitalizmu, v katero je vključil tudi vidike islama. Leta 1977 je tako uvedel sistem džamahirije, kar v prevodu pomeni ljudska država.

Libija nima ustave, temveč so spisali le deklaracijo o vzpostavitvi ljudske oblasti. Gadafi ni imel uradno opredeljene funkcije in naziva, je pa bil vseeno prvi človek v državi in njen samoimenovani duhovni vodja. A teorija je bila popolnoma drugačna od resničnosti, saj je v državi vladala diktatura, teorija o vladavini množic pa je konec koncev le teorija.

Uporniki med Gadafijevo vladavino so končali v zaporu, obsojeni na smrtno kazen, brutalno so jih mučili ali se je za njimi izgubila vsaka sled

Gadafi je vseskozi trdil, da je duhovni vodja libijskega naroda, sistem v državi je bil po njegovem mnenju različica neposredne demokracije. Kritiki so opozarjali, da je teorija eno, v praksi pa je imel absolutni in avtoritarni nadzor v državi. Mediji so bili pod strogim nadzorom države, dolga leta so brutalno dušili glasove upora.

Gadafijev režim je tudi uzakonil prepoved skupin, ki bi nasprotovale oziroma bi bile v nasprotju z idejami njegove revolucije. Organizacija Human Rights Watch je več let opozarjala, da so na podlagi zakona zaprli na stotine oporečnikov, nekatere so obsodili tudi na smrtno kazen. Prav tako so številne brutalno mučili, za nekaterimi se je izgubila vsaka sled.

Gadafi se ni nikoli omejeval le na Libijo, saj ni skrival želje, da bi vplival na celotno regijo in tudi širše. Ko je ovrgel idejo o združitvi arabskega sveta, se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja podal na novo misijo – Združene države Afrike. V tem času se je rad oblačil v obleke s potiski afriškega kontinenta in njihovih voditeljev.

Od očitkov do dobrodošlic

Bombni napad v berlinski diskoteki leta 1986
Bombni napad v berlinski diskoteki leta 1986 FOTO: Reuters

Dolga leta mu je mednarodna skupnost očitala odkrito podporo številnim militantnim skupinam. Libija je gostila številne vojaške kampe, v katerih so se skupine urile za gverilske akcije in prevzem oblasti v svojih državah, skupine so prejemale tudi finančno pomoč.

Leta 1986 je v Berlinu v neki diskoteki, kjer so se zbirali ameriški vojaki, odjeknila eksplozija, umrle so tri osebe. Za napadom je stala Libija, nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan pa je Gadafija označil za "norega psa". Istega leta so ZDA z zračnimi napadi na Tripoli in Bengazi odgovorile na napade v Evropi. V ameriških zračnih napadih je umrla tudi Gadafijeva posvojenka, kar je voditelja globoko pretreslo.

Leta 1988 je sledil libijski povračilni udarec, saj je nad škotskim Lockerbiejem eksplodiralo PanAmovo letalo, ki je nato strmoglavilo na naseljeno območje. Umrlo je 270 ljudi, tako na letalu kot na tleh. Sledile so sankcije, ki so dolgo izčrpavale Libijo, zato se je Gadafi na začetku novega tisočletja odločil za drugačno taktiko in novo zunanjo politiko, ki ga je očitno pripeljala do zaželenega cilja.

Leta 1999 je Libija predala osumljence za napad nad Lockerbiejem, leta 2003 je prevzela tudi odgovornost za napad in ponudila visoke odškodnine. Nekaj mesecev zatem je sledil naslednji korak – Libija je sporočila, da ukinja program za izdelavo orožja za množično uničevanje, kar je Zahod pozdravil. Libija in z njo Gadafi sta si tako začela odpirati vrata v mednarodno skupnost.

Pet let po priznanju za napad nad Lockerbiejem in tudi drugih napadih je Libija obnovila vezi z uradnim Washingtonom. Ko je praznoval 39. obletnico prevzema oblasti, je Gadafi dejal, da ne bo več vojn, racij in terorističnih akcij.

Gadafijeve osebnostne poteze pod lupo analitikov

Gadafijev portret leta 2000 na vhodu kasarne za vojakinje
Gadafijev portret leta 2000 na vhodu kasarne za vojakinje FOTO: Reuters
Gadafi je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v tujino poslal skupine morilcev, ki so imele nalogo, da izsledijo libijske disidente in oporečnike. Sicer jih je Gadafi “povabil”, naj se vrnejo v domovino, toda vsem je bilo jasno, kaj se bo tam zgodilo. Njegovi plačanci so v tujini umorili devet ljudi, pet od njih v Italiji.

31. avgusta 2006 je Gadafi svoje podpornike javno pozval, naj ubijejo sovražnike njegove revolucije in vse, ki zahtevajo politične spremembe v Libiji.

Gadafi je veljal za izvrstnega retorika in pogajalca. Znan je bil tudi po svojem ekstravagantnem okusu za modo in šarmiranju sogovornikov. Med vladavino in pred ujetjem je bil obkrožen s posebno enoto osebnih varnostnic, žensk, ki so morale biti device, da so lahko postale njegove varnostnice.

Analitiki so ga opisovali kot unikatnega v svojem govoru, vedenju, politični strategiji in praksi. Imeli so ga za zelo pretkanega in preračunljivega politika, ki bi lahko bil "odlikovan" za svoje znanje o političnem preživetju. Ostati 42 let na oblasti, se pečati s skrajnimi militantnimi skupinami, stati za nekaterimi napadi v svetu, ki so terjali številne žrtve, preživeti sankcije in se na koncu še prikupiti zahodnim politikom in pohajkovati po zahodnem svetu s svojim luksuznim šotorom namreč ni "mala malica", so mu priznavali. Ameriški analitik Benjamin Barber, ki se je z njim srečal že nekajkrat, je dejal, da Gadafi sebe vidi kot neke vrste intelektualca.

Kako so živeli ljudje?

Uprli so se, ker večina Libijcev ni bila zadovoljna z življenjem v državi. Pritoževali so se tudi zaradi razširjene korupcije v državi, prav tako se jim je zdelo nepravično, da je v tako bogati državi toliko revežev.

Borut Pahor in Gadafi leta 2010. Naj spomnimo tudi, da je bil Gadafi dober prijatelj Josipa Broza Tita in SFRJ.
Borut Pahor in Gadafi leta 2010. Naj spomnimo tudi, da je bil Gadafi dober prijatelj Josipa Broza Tita in SFRJ. FOTO: Reuters
Oktobra 2010 je Bruselj Libiji namenil 50 milijonov evrov za prihodnji dve leti kot pomoč za nadzor meja in zaščito ekonomskih migrantov, je takrat poročala Slovenska tiskovna agencija.

Manjšine so bile pod Gadafijem režimom po podatkih številnih organizacij za človekove pravice prav tako na udaru, posebna zgodba so bili begunci in migranti. Gadafi je lani od Evropske unije zahteval najmanj pet milijard evrov na leto, da uredi problem nezakonitega preseljevanja iz Afrike v Evropo.

Mednarodne organizacije so dlje časa opozarjale, da se je Libija vprašanja o nezakonitih priseljencih lotila na sporen način. Po njihovih podatkih so številne begunce in migrante zapirali, mučili, poročali so celo o smrtnih žrtvah, nekateri so enostavno izginili.

Lani septembra je organizacija Human Rights Watch na svoji spletni strani objavila sporočilo, da libijske oblasti, ki sodelujejo z italijanskimi, najverjetneje streljajo na ladje, ki prevažajo migrante. V dokaz so navajali incident, ki se je zgodil 12. septembra lani, ko so streljali na italijansko ribiško ladjo, misleč, da prevaža begunce. Takrat je tudi italijanski notranji minister Roberto Maroni dejal, da so se Libijci morda zmotili in so morda menili, da gre za ladjo z migranti. Libija se je sicer opravičila Italiji, toda poraja se vprašanje, kaj se zgodi z ladjami, ki res prevažajo migrante. Omenjena organizacija poroča, da so se v preteklosti podobni incidenti že dogajali.

Incident, ki se je zgodil leta 1996 v zaporu Abu Salim v Tripoliju, je tudi pomemben za razumevanje dogodkov, ki so se zadnjega pol leta odvijali v Libiji. V Bengaziju je pred napovedanimi protesti policija aretirala aktivista in odvetnika Fatija Tarbela, ki je zastopal družine zapornikov, ubitih v omenjenem zaporu. Padli naj bi pod streli paznikov. Umrlo je najmanj 1.270 ljudi, ki so bili povečini zaprti zaradi svojega prepričanja in nasprotovanja Gadafiju.

Dolgo nihče ni vedel, da so mrtvi, niti njihovi svojci. Pričevanja družin so tragična, saj so nekateri leta skušali videti svoje drage, a so jih pazniki zavračali z besedami, da nova pravila prepovedujejo obiske jetnikov, ki so zagrešili resne zločine. Nekateri so v zapor še naprej nosili pakete za svojce, hitro pa so v javnost pricurljale informacije, da se je v zaporu zgodil pokol.

Čeprav so družine prosile za pojasnila, so oblasti vse zanikale. Nekateri so čez nekaj let dobili obvestila, da so njihovi svojci umrli v zaporu, toda oblasti niso želele odgovoriti, kako so umrli, prav tako niso želele družinam predati trupel.

In šele leta 2004 je Gadafi priznal, da so bili zaporniki ustreljeni že leta 1996. Oblasti so sicer začele z izplačevanjem odškodnin, vendar so svojci zahtevali kaznovanje odgovornih za pokol. Po nekaterih podatkih naj bi se leta 1996 zaporniki uprli zaradi slabih razmer v zaporu, prav tako pa naj bi bili nekateri zaprti brez sojenja. Pobegnili naj bi iz celic in se zbrali na dvorišču, s strehe naj bi pazniki najprej odvrgli bombo, nato so začeli streljati. Preživelim naj ne bi želeli pomagati, v incidentu naj bi umrl tudi en paznik.

Protest proti Gadafiju 17. februarja pred libijsko ambasado v Londonu. V Libiji so bile kršene tudi pravice nekaterih manjšin in skupnosti, kot so Tabu in Berberi.
Protest proti Gadafiju 17. februarja pred libijsko ambasado v Londonu. V Libiji so bile kršene tudi pravice nekaterih manjšin in skupnosti, kot so Tabu in Berberi. FOTO: Reuters

Po aretaciji zagovornika družin Tarbela so protestniki zavzeli ulice in začeli pozivati k takojšnjim demonstracijam v državi, čeprav so bile napovedane za šele čez dva dni. Tarbelo so nato kmalu izpustili.

Sicer je bilo ogromno razlogov, zakaj so se ljudje v Libiji uprli režimu in Gadafiju. Med njimi je tudi že prej omenjena korupcija. Naj omenimo primer, ki se je februarja zgodil na severu Libije. Oblasti naj bi po podatkih nekaterih aktivistov zgradile stanovanja za socialno ogrožene družine. Čeprav so bila pripravljena za vselitev, naj bi družine ostale na cestah. Razlog? Lokalni uradniki so zahtevali visoke podkupnine, da bi družinam izdale pisno dovoljenje za vselitev. Ljudje so se na koncu organizirali in množično vdrli v obljubljena stanovanja. Poročila organizacij za človekove pravice so navajala še številne druge kršitve.

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA

KOMENTARJI (131)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Aven
21. 10. 2011 10.24
+1
Res je: Moamer Gadafi ni bil strahopetec. Sicer pa kdo je začel s križarskimi pohodi pred 1000 leti: Francozi.
oseba89
21. 10. 2011 09.34
+2
spet ni mojga komentarja (clovek je mel "jajca")
patriot007
21. 10. 2011 09.31
Zdaj bomo lahko Libijce, kot poceni delovno silo, uvažali v EU. Zdaj se jim bo cedilo med in mleko v družbi Francozov, Nemcev, Italijanov ps: Prehiteli so nas, so že na vlaku Fra - Ger
Aven
21. 10. 2011 09.25
+1
Glede na to kako končajo države katerim "pomaga" NATO - bodo Libijci še zelo jokali. Nič več ugodnosti. Kdo je letos naredil največ gorja na svetu? Sarkozy (FRANCIJA). Ne kupujem francoskih proizvodov in lepše živim. Zagovarjam diktiranje s potrošnjo.
patriot007
21. 10. 2011 09.08
+3
hmm kakšne traparije, sramota! 1. Če si študiral si prejemal ,(ne štipendijo), osebni dohodek kot nadomestilo in to v višini osebnega dohodka kot če bi bil zaposlen 2. če si študiral v tujini si dobil 2800$, država je poskrbela za tvoje bivanje kar pomeni da so oni poskrbeli za namestitev in vse kar pri tem sledi. 3. če si bil nezaposlen si prejemal nadomestilo le nekaj % manj kot če bi bil. 4. Tuji delavci so opravljali vsa težka dela 5 ob sklenitvi zakonske zveze je sledila nagrada v višini 60 000$ za nakup stanovanja 6. Medicina zastonj 7. Šolstvo zastonj 8. le 7% ljudi ki so živeli pod mejo revščine 9. elektrika, voda, in ostale gospodinjske obveznosti skoraj da zastonj 10. 40 štruc kruha le 0.40$ Libija čez nekaj mesecev! - vso državno bogatsvo bo razprodano tujim imperialistom - nič več zastonjkarskih stvari (šolstvo, medicina) -procent ljudi ki bojo živeli pod pragom revščine bo poskočil iz 7% na nekih 244% - uzpostavitev demokracije bo nemogoča misija (primer Iraq) - Kdo bo vodil državo? vodja upornikov? izvoljen predsednik? človek katerega bo zahod postavil na položaj? - Šele zdaj bojo spoznali kaj je to korupcija - nafta in druga bogatstva ne bodo več le od Libije! Libija leto kasneje! JOK ZA GADAFIJEM LOV ZA ORGANIZATORJEM REVOLUCIJE VOJNA NA RAZLIČNIH PODROČJIH RAZLIČNIH MILITANTNIH SKUPIN TERORISTIČNI POSKUSI PREVZEMA NADZORA LIBIJA IRAQ R.I.P BY DEMOCRACY
G28
21. 10. 2011 08.39
cepec22 21.10.2011, 08:03 se 100% strinjam s tabo. Podobno zgodbo smo videli že v Iraku, da imajo kao orožje za množično uničevanje, čudn, da ga še niso našli. aja pa še nekaj v Iraku so prvo začeli ''osvobajati'' naftna polja potem pa šele ostale dele države. Nekaj podobnega se je zgodillo tudi v Libiji.
cepec22
21. 10. 2011 08.03
+1
No lepo je napisano, vendar resnica je drugje. Europa in Amerika sta dolzni Libiji za nafto okroglih sto miljard dolarjev in vec. Pospravili so racunovodjo in dolg je odpisan. Zivljenje v Libiji je bilo cudovito. Po njem se bi lahko vsem nam le kolcalo. Demokracija - imamo jo in kam nas pelje? Propadamo in oni bodo prav tako. Se tisti dve kameli smo izgubili s smrtjo Gadafija. Nas bivsi ljubljeni vodja, se darila ni mogel odnesti. Sedaj je za vse prepozno. Sanjski biznis SCT a v Libiji je koncan, mi pa smo ostali za luno, saj nam drugi govorijo, kako naj ljudem povemo, kaj je bil Gadafi. Resnicno smo le papagajcki, ki moramo ponavljati besede za drugimi, ne glede na to ali je res ali ne. A mogoce ni tako?
kmardra
21. 10. 2011 07.36
To ni Gadafi ubit !!!!!!!!!
zalijanc
21. 10. 2011 07.34
+3
Jaz sem delal v Libiji po nekaj tednov ali mesecev od leta 1979 do 2006 in ne bom bral novinarskih traparij po diktatu demokratične mafije.
dohtar86
21. 10. 2011 00.20
+1
dragi moji to kar vi vidite na tv-ju kako je bilo tam grozno pol tega sploh ni res...da je tip živel na veliki nogi temu ne moremo oporekati...ampak ljudje tam sploh en živijo tako slabo....vsaj v tripoliju ne kamor se je pred leti odpravila naša soseda....najbolj se spomnim da je rekla da je bila prepovedana zahodna televizija...na vsaki hiši je bil pa krožnik za sprejem...in v hotelu kamor je bila nastanjena pa je imel vse kanale...in alkohol tudi ni debata...le na skrivaj ga pijejo čisto vsi ...je kazala slike....tako da zdaj bodo videli kako je demokracija....saj veste kaj mi včasih rečemo joj kako dobro nam je šlo pod Titom...se bodo tudi Libijci tega tudi vprašali....
kajkoda
20. 10. 2011 23.49
-1
Pri 27 letih postal prvi človek Libije Pri 69 letih se skrival v kanalizaciji
Kasaai
20. 10. 2011 22.22
Jimi1
20. 10. 2011 22.01
Moamer, kaj ti je tega treba bilo...?
Super1337
20. 10. 2011 21.19
+1
če nebi blo nafte v libiji, do tega nebi prišlo...
binmister
20. 10. 2011 21.11
Barbika bi se moral udeležiti pogreba
Danijel Fric
20. 10. 2011 21.06
cemkcku420.10.2011, 20:550 Bravo dober članek. Ne bo 10 let, ko bo v libiji večina živela pod povprečjem in izgubila še tisto kar so imeli. Ta amerikanizacija in EU diktatura jih bodo pahnile v veliko hujše težave kot so jih imeli pod Gadafijem. Res ljudje so zaslepljeni, vsak jim lahko pere možgane, ki ima malo časa.
sasopitbull
20. 10. 2011 21.00
kok sam prešteu pa gledo sike ni biu tako huduben ali za kaj so ga imeli
cemkcku4
20. 10. 2011 20.55
Gadafi je že desetletja trn v peti zahodu.Zakaj?Brezplačno šolstvo, zdravstvo....Zelo slabo za ugled kapitalizma.Zato je tudi bil osovražen od vseh nesocialističnih držav.Kazen je bila vzgojna za vse sosede z nafto. Verjetno bo nekaj libijcev postalo bigatih in imelo sanjsko življenje, a večina bo čez 10 let polna sovraštva, ko bo odkrila resnico.Velike razlike in ogromno revnih na robu preživetja verjetno ne bo bolj zadovoljna z tem, ali lahko kritizirajo tekočo oblast.Prav malo mar jim bo za pravice do svobode govora.Zaželeli in obžalovali bodo, kako so nasedli ZDA propagandi in EU. Bo pa zato par američanov in evropejcev bajno služilo na račun njihove nafte. Zanimivo je brati komentarje, ki pokažejo kako neumni postajamo in slepo verjamemo javnim občilim, ki nas še posebno v zadnjem času preusmerjajo in polnijo z svojo resnico.Če dobro pomislim niti nismo tako različni in daleč od libijcev.Vsi smo postali umski invalidi in vse kar se dogaja v naših možganih je le še sprejemanje informacij in manipulacij brez lastne presoje.
Danijel Fric
20. 10. 2011 20.51
Libijo in Gadafija smo poštimal, kdo bo naslednji, ameri že komaj čakajo.
pehtateta
20. 10. 2011 20.40
Saj smo pri nas tudi vozili stoenke, kaj nam je pa manjkalo vas vprašam?