Rover Curiosity (Radovednost), ki je svojo pot začel 26. novembra 2011 na raketi Atlas V-541 in prepotoval skoraj 570 milijonov kilometrov, je le še nekaj ur oddaljen od Marsa. Če bo šlo vse po načrtih, bo na rdečem planetu pristal v ponedeljek ob 7.31 po našem času.
A preden se bo dotaknil tal planeta, ga menda čaka še ''sedem minut groze''. Tako so pristajanje poimenovali strokovnjaki pri ameriški vesoljski agenciji Nasa, saj gre za enega najzahtevnejših pristankov v zgodovini. Strokovnjaki so trdno prepričani, da bo uspelo, a vendar se uradna napoved Nase glasi, da obstaja 90 odstotkov možnosti za uspeh.
Gre namreč za prvi pristanek s pomočjo najlonskih vrvi. Curiosity je prevelik (je tudi največje plovilo, ki so ga kdajkoli poslali na Mars), da bi ga spustili na podoben način kot vsa druga raziskovalna vozila, ki so pristala s pomočjo zračnih blazin. Ob pretrdem pristanku bi se lahko sprožil ogromen oblak prahu, ki bi lahko poškodovali občutljive instrumente.
Po načrtih bo sedem minut minilo od trenutka, ko bo vesoljsko plovilo vstopilo v atmosfero rdečega planeta, pa do dotika s tlemi ob gori Sharp v kraterju Gale, tam je bilo včasih, vsaj tako domnevajo, jezero. Krater je v bližini Marsovega ekvatorja, star pa je, so ocenili, od 3,5 do 3,8 milijarde let.
Grozo in (pre)dolge minute bodo čutili predvsem Nasini strokovnjaki, saj se s tem zaključujejo desetletne priprave. Misija je vredna kar 2,5 milijarde dolarjev (nekaj več kot dve milijardi evrov), poleg tega pa bodo imeli med pristajanjem zvezane roke. Iz kalifornijskih pisarn ne bodo mogli narediti prav nič, četudi bo šlo kaj hudo narobe. Le čakali bodo lahko, da rover pokliče ''domov''. Čakanje bo dolgo okoli 14 minut – toliko potrebuje signal, da doseže Zemljo.
Kako bo pristajal?
Ob vstopu bo plovilo imelo hitrosti približno 21.000 kilometrov na uro, v sedmih minutah pa se bo moralo plovilo skorajda ustaviti. Zaviranje bo omogočilo ogromno 15,5 metra široko padalo, zavirali bodo tudi potisni motorji.
Slednji bodo, predvidoma, plovilo upočasnili na 2,72 kilometra na uro (0,75 metra na sekundo). Plovilo bo le 20 metrov nad tlemi. Takrat bo ''žerjav'' po vrveh nežno spustil Curiosity. Manever bo potekal 12 sekund. Ko se bo rover nežno spustil na tla, bo matično plovilo odletelo stran in postalo smet z Zemlje.
Za kakšen rover gre in kaj je njegova misija?
Šestkolesnik Curiosity je velik kot avtomobil, težak je 899 kilogramov, dolg 3 metre, širok 2,7 metra in visok 2,2 metra. Curiostiy bo pravzaprav nadaljeval tam, kjer so končali njegovi predhodniki. Njegova misija je preveriti, ali je Mars kadarkoli gostil kakršnokoli obliko življenja in ali bi lahko na Marsu nekega dne preživeli tudi ljudje.
Na roverju je nameščenih več deset izjemno občutljivih instrumentov, ki jih potrebuje za raziskovanje. Vozilo ima kar 17 kamer, dva detektorja za radiacijo in za odkrivanje morebiti v kamnine ujeto vodo. Na Zemljo bo lahko sporočal tudi, kakšno je vreme na Marsu. Da vse to deluje, Curiosity porablja električno energijo iz baterije, ki jo napolnjuje razpadanje plutonija 238.
Po pristanku bo rover najprej pregledal, ali vse deluje, šele nato bo začel z vožnjo po rdečem planetu. Svoje ugotovitve bo Curiostiy sporočal prek vesoljske mreže, njegov signal bodo lovile ogromne komunikacijske antene v Kaliforniji, Avstraliji in Španiji. Signal med Zemljo in Marsom potuje od pet do 20 minut, odvisno v kakšni poziciji na orbiti sta planeta.
Delo roverja bo pogojeno od tega, kaj najde. En dan bo predvsem fotografiral, drugi dan bo vrtal v kamenje, tretji dan pa se bo preprosto peljal na novo lokacijo. Rover bo deloval eno Marsovo leto, kar na Zemlji znaša skoraj dve leti. No, najprej mora seveda pristati.
KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.