Po Evropi, svetu in v Sloveniji je 1. november v Rimskokatoliški cerkvi praznik vseh svetih, ko se spominjajo vseh svetnikov, tudi tistih, ki nimajo svojega dne. Vseh pokojnih pa se v Cerkvi spominjajo 2. novembra. V Evangeličanski cerkvi za 1. november posebnih slovesnosti ali bogoslužij ne prirejajo. Vendar se na ta dan spomnijo svojih pokojnih, na pokopališča odnesejo rože in sveče.
Pravoslavni kristjani 1. novembra ne praznujejo. Pri njih so pokojnim namreč posebej namenjene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice. Navadno na grobove ne prinašajo rož, ampak jih okadijo s kadilom. Prav tako 1. novembra ne zaznamujejo muslimani. Ti se pokojnih spominjajo ob dnevih bajrama oziroma zadnji dan meseca ramadana. Takrat se odpravijo na pokopališče in molijo.
Spominjanje na umrle svetnike in mučenike v krščanski tradiciji sega v četrto stoletje našega štetja. Šele leta 609 našega štetja je papež Bonifacij IV. sprejel odločitev, da se je treba spominjati vseh mučenikov. Izvirno je bil 13. maj praznik, ko so se spominjali vseh svetih mučenikov, leta 837 našega štetja pa je papež Gregor IV. razširil praznik na spomin vseh svetih, datum pa je bil prestavljen na 1. november.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.