Grki zadnje ure pred volitvami, za katere ni pretiravanje reči, da so v eni najbolj zgodovinsko bogatih držav zgodovinske, zadržujejo dih. Atmosfera je umirjena, a v ljudeh vre. Ne napetost, temveč pričakovanje, kaj bo prinesel 25. januar, ki ima potencial, da se v državi, v kateri se je rodila demokracija, za večno zapiše v anale.
Toliko kot je prebivalcev, toliko je upov za prihodnost. Od taksista, ki ob spremljavi grške glasbe, ki odmeva iz zvočnikov, poje bandiero rosso in ob dviganju pesti v zrak med vožnjo po atenskih avenijah navija za Sirizo.
Do ribiča, ki ob šivanju mreže na svoji barki in pod budnim očesom črnega mačkona, ki sedi ob njegovih nogah, razglablja o smislu življenja in ima o volitvah preprosto mnenje: "Nekdo mora voditi državo. Ni pomembno kdo. Pomembno je le, da imam dovolj denarja za preživetje ter svobodo, da delam trdno in živim po svoje".
In do 52-letnega zdravnika, srčnega kirurga, ki leto dni ni dobil plače, zdaj pa dela za dobrega tisočaka na mesec, a še vedno dobi solzne oči ob pogledu na grško zastavo ter verjame v to, da se bosta ne glede na to, kdo bo vodil državo, v Grčiji nekoč znova cedila med in mleko.
Levica ali desnica. To danes v Grčiji ni glavno vprašanje. Glavno vprašanje je, kdo bo ljudi, ki so v le nekaj letih izgubili vse, potegnil z družbenega dna in jim vrnil dostojno življenje.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.