FOTO in VIDEO: Belgija išče še okoli 10 oseb, ki bi lahko izvedle napade, kakršne je doživel Pariz

Danes so se znova odprle bruseljske šole in podzemna železnica, ki so jih zaradi poostrenih varnostnih razmer po pariškem napadu zaprli pred štirimi dnevi. A je v belgijski prestolnici še vedno razglašena najvišja stopnja ogroženosti, več sto oboroženih policistov in vojakov nadzoruje mesto.

Oblasti se namreč bojijo, da bi lahko tudi v Bruslju izvedli napade, kakršni so 13. novembra pretresli Pariz. Vsaj eden izmed strelcev naj bi namreč živel v Bruslju.

Francozi so sporočili, da se je število žrtev napada povzpelo na 130. Vsaj en domnevni napadalec je še vedno na begu.

V Bruslju je javni prevoz po več dneh znova stekel ob 6. uri, a nekaj linij podzemne železnice ostaja zaprtih.

Abdelhamid Abaaoud, domnevni organizator pariških napadov, ki so ga v policijski akciji v pariškem predmestju Saint Denis ubili, je bil v času napada v bližini dvorane Bataclan.

Francoski predstavniki so tudi sporočili, da podatki z mobilnega telefona kažejo, da se je po napadih vrnil tudi v tiste kavarne in restavracije, ki so jih ciljali napadalci, poroča BBC. Dodali so tudi, da obstajajo dokazi, da je Abaaoud nameraval izvesti napade tudi na pariško poslovno četrt La Defense.

Belgijci iščejo potencialno nevarnega Mohameda Abrinija

V torek je belgijsko sodišče razpisalo mednarodno tiralico zoper še enega domnevno sodelujočega pri terorističnih napadih v Parizu. Preiskovalci iščejo 30-letnega Mohameda Abrinija.

Dva dni pred napadom naj bi varnostne kamere na bencinski črpalki posnele vozilo, v katerem je potoval skupaj z iskanim Salahom Abdeslamom. Belgijska policija, ki je objavila njegove fotografije, opozarja, da je potencialno nevaren in najverjetneje tudi oborožen. Ljudem svetujejo, naj se ga izogibajo. Clio, ki ga vozi na posnetku, je bil 13. novembra uporabljen v napadih, je potrdil še državni tožilec Francois Molins.

Tožilec je povedal še, da so delno identificirali dva pridržana osumljenca, šlo naj bi za moška, imenovana Ali O in Lazez A, oba sta iz bruseljske četrti Molenbeek. Oba bosta v tem tednu ločeno stopila pred sodišče.

Tunizija bo tudi v nadaljnje izvajala protiteroristične ukrepe, je dan po siloviti eksploziji na avtobusu predsednikove varnostne službe, sporočil tunizijski premier Habib Essid. Tunizija bo za 15 dni zaprla mejo z Libijo, sporočajo iz urada predsednika. Hkrati bodo povečali število varnostnega osebja, zaposlili naj bi dodatnih 6000 oseb. Medtem je odgovornost za napad prevzela samooklicana Islamska država. 

V Evropskem parlamentu so sprejeli resolucijo o preprečevanju radikalizacije in novačenja evropskih državljanov v teroristične organizacije. Parlament poziva Svet, naj pripravi črni seznam evropskih džihadistov in džihadističnih terorističnih osumljencev. EU bi morala imeti skupno opredelitev oseb, ki bi se štele za tuje borce, da bi jih pristojni organi ob vrnitvi v Evropo lahko zakonito pridržali in kazensko preganjali. 

Belgijske pravosodne oblasti so Lazezu Abraimiju, enemu od petih obdolžencev v preiskavi terorističnih napadov v Parizu 13. novembra, začasni pripor podaljšale za en mesec. Pomagal naj bi glavnemu osumljencu za pariške napade Salahu Abdeslamu, ki naj bi se še skrival nekje v Belgiji, poročajo belgijski mediji. 

Belgijske oblasti sicer še iščejo okoli deset oseb, ki bi lahko izvedle napade s težkim orožjem in samomorilskimi bombami, podobne napadom v Parizu, je danes povedal belgijski zunanji minister Didier Reynders.

Ameriški predsednik Barack Obama je danes pred pomilostitvijo prazničnih puranov miril Američane, da jim ne grozi nobena kredibilna ali takojšnja nevarnost terorističnih napadov, ne glede na to, da so ulice večjih mest in sredstva javnega prevoza preplavljena z dodatnimi policijskimi in vojaškimi enotami.

Danes je Francoisa Hollanda v parizu obiskala nemška kanclerka Angela Merkel. Francoski predsednik je izrazil željo, da bi se tudi Nemčija pridružila boju zoper samooklicane Islamske države v Siriji in Iraku, a ob tem dodal, da razume zadržanost Berlina do sodelovanja v tamkajšnjih vojaških operacijah.

Merklova se sicer strinja, da se je potrebno zoper IS boriti z vojaškimi sredstvi. Obljubila je hiter odgovor na prošnjo francoskega predsednika, da bi Nemčija prevzela dodatne naloge v boju proti terorizmu. 

Hollande se je z Merklovo sestal v okviru vrste srečanj na najvišji ravni, katerih cilj je okrepitev boja proti IS v Siriji in Iraku po terorističnih napadih v Parizu. V ponedeljek se je tako srečal z britanskim premierjem Davidom Cameronom in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, v torek pa v Washingtonu z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. V četrtek bo Hollande potoval še v Moskvo na pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

_____________________________________________________________________

Dogajanje v zvezi z bojem proti terorizmu spremljamo V ŽIVO: 

20.45: Merklova po srečanju s Hollandom: Proti IS se je treba boriti z vojaškimi sredstvi.

20.37: Republikanski predsedniški kandidati in mediji so po Parizu zagnali velik preplah in Obama je danes, po sestanku svoje nacionalno-varnostne ekipe ponovil, da se ni ničesar bati.

19.03: Belgijske oblasti sicer še iščejo okoli deset oseb, ki bi lahko izvedle napade s težkim orožjem in samomorilskimi bombami, podobne napadom v Parizu, je danes povedal belgijski zunanji minister Didier Reynders.

18.56: Belgijske pravosodne oblasti so Lazezu Abraimiju, enemu od petih obdolžencev v preiskavi terorističnih napadov v Parizu 13. novembra, začasni pripor podaljšale za en mesec. Pomagal naj bi glavnemu osumljencu za pariške napade Salahu Abdeslamu, ki naj bi se še skrival nekje v Belgiji, poročajo belgijski mediji.

Sumijo, da je Abraimi Abdeslama prevažal po Bruslju dan po napadih oziroma pozneje. V njegovem avtu so našli dve strelni orožji in krvave sledi, poročajo belgijski mediji. Več o nadaljnjih korakih belgijskih pravosodnih organov v povezavi s preostalimi štirimi pridržanimi bo po navedbah belgijskih medijev znano v petek.

18.45: V Evropskem parlamentu pozivajo države članice, da sestavijo tako imenovano črno listo radikalnih islamistov. Pozvali so k boljšemu sodelovanju na področju obveščanja. Sovražnik ni več zunaj, temveč znotraj unije, pravijo in poudarjajo, da posledično vsi nosimo odgovornost za porast radikalnega islamizma.

Resolucija o preprečevanju radikalizacije in novačenja evropskih državljanov v teroristične organizacije, ki jo je pripravila Rachida Dati (ELS, Francija), je bila sprejeta s 548 glasovi za, 110 proti in 36 vzdržanimi glasovi.

Parlament poziva Svet, naj pripravi črni seznam evropskih džihadistov in džihadističnih terorističnih osumljencev. EU bi morala imeti skupno opredelitev oseb, ki bi se štele za tuje borce, da bi jih pristojni organi ob vrnitvi v Evropo lahko zakonito pridržali in kazensko preganjali. Države članice bi tudi morale zagotoviti, da se nad vsemi tujimi borci izvaja sodni nadzor ter da se jim po potrebi po njihovi vrnitvi v Evropo odredi upravno pridržanje, ki naj traja do začetka ustreznega sodnega pregona.

Resolucija poudarja nujnost doslednega izvajanja obveznih in sistematičnih kontrol na zunanjih mejah Unije. Prav tako je nujno treba okrepiti hitro in učinkovito izmenjavo ustreznih informacij med organi kazenskega pregona v državah članicah ter med državami članicami in ustreznimi evropskimi agencijami, zlasti z izboljšanjem uporabe schengenskega informacijskega sistema (SIS) in vizumskega informacijskega sistema (VIS) ter drugih orodij za izmenjavo zaupnih podatkov.

18.08: Voditelji procesa Brdo Brioni spričo zadnjih terorističnih napadov pozvali k skupnemu reševanju vzrokov za ekstremizem in terorizem. Več o tem. 

Dogajanje po napadu v Tuniziji

16.42: Napad v Tunisu je izvedel Tunizijec Abou Abdallah al-Tounissi, ki je nosil pas z eksplozivom in se po vstopu v avtobus razstrelil, je zapisal IS v sporočilu, ki je bilo objavljeno na džihadističnih spletnih straneh.

15.45: Skrajneži samooklicane Islamske države so prevzeli odgovornost za napad v Tunisu, v keterem je v eksploziji na avtobusu predsedniške garde umrlo 13 ljudi, vključno z domnevnim napadalcem. 

15.40: Tunizijski premier Habib Essid je danes sporočil, da bo njegova vlada po torkovem bombnem napadu v Tunisu, v katerem je bilo ubitih 12 telesnih stražarjev predsednika države, striktno izvajala policijsko uro in protiteroristične ukrepe. "Namen teroristične organizacije je bil zamajati stabilnost države in napasti predsedstvo," je dejal Essid po seji vladne krizne celice.

Življenje v prestolnici se medtem počasi vrača v običajne tirnice. Glavna ulica v mestu, avenija Habiba Bourguibe je sicer še vedno zaprta za promet, medtem ko je sosednja avenija Mohammeda V., kjer se je zgodil napad, znova odprta.

Preiskovalci medtem pregledujejo 13. truplo in poskušajo ugotoviti, ali gre za civilno žrtev ali za samomorilskega napadalca. V napadu je bilo uporabljenih deset kilogramov eksploziva, ki so bili v nahrbtniku ali na telovniku.

Tunizija bo za 15 dni zaprla mejo z Libijo, sporočajo iz urada predsednika. Hkrati bodo povečali število varnostnega osebja, zaposlili naj bi dodatnih 6000 oseb.

13.05: V Bruslju je danes ponovno začela obratovati podzemna železnica, a so na več postajah zaradi najvišje stopnje ogroženosti prisotni policisti in vojaki.

11.31: Tunizijski varnostni predstavniki so sporočili, da je teroristični napad v Tunisu izvedel samomorilski napadalec, ki naj bi nosil nahrbtnik in slušalke. Z  vojaškim razstrelivom se je razstrelil takoj, ko je stopil do vrat avtobusa. Odgovornosti za napad še vedno ni prevzel nihče.

Nemčija bo v Mali poslala 650 vojakov

10.57: Nemčija namerava poslati 650 vojakov v Mali, kjer bodo sodelovali v mirovni misiji v tej zahodnoafriški državi, je danes sporočila nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen.

Kot je dejala po seji odbora nemškega parlamenta za obrambo, bo Nemčija s tem prispevala k zmanjšanju pritiska na Francijo v boju proti skrajni skupini Islamska država.

V misiji EU za usposabljanje malijskih oboroženih sil (EUTM Mali) trenutno deluje 200 nemških vojakov, ki so nameščeni na razmeroma varnem jugu države, medtem ko v precej manj varni misiji ZN na severu države sodeluje le deset nemških vojakov, ki delujejo na sedežu misije v prestolnici Bamako.

650 vojakov, ki namerava Nemčija poslati v Mali, naj bi nadzorovalo izvajanje mirovnega sporazuma med malijsko vlado in uporniki na severu države, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Poleg tega bo Nemčija podaljšala vojaško misijo za urjenje kurdskih borcev pešmerg v Iraku, število vojakov, ki sodelujejo v njej, pa se bo povečalo s 100 na 150.

10.07: Po štirih dneh so bruseljske šole in vrtci ponovno odprle svoja vrata, a so v veljavi posebni varnostni ukrepi. Vhodi so pod nadzorom, starši in otroci pa se morajo izkazati z osebnim dokumentom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Napad na avtobus z varnostniki tunizijskega predsednika izvedel samomorilski napadalec

9.57: V včerajšnjem terorističnem napadu na avtobus predsedniških varnostnikov v Tunisu je umrlo vsaj 13 ljudi. Napad naj bi izvedel samomorilski napadalec, ko je vstopal na avtobus, poroča agencija Reuters.

8.42: V Bruslju so bo 6. uri odprli 35 od 69 postaj podzemne železnice. Številne proge sicer obratujejo omejeno.

Stopnja ogroženosti pred terorističnimi napadi naj bi sicer v Bruslju ostala na najvišji ravni do prihodnjega ponedeljka.

Evropski poslanci o boju proti teroristom

7.38: Tretji dan tokratnega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta bo v senci terorističnih napadov v Parizu. Dopoldne bo namreč o tem potekala osrednja razprava s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in predsedstvom Sveta EU.

Dopoldanska razprava naj bi se osredotočila na ukrepe za boj proti terorizmu, kot so hitra potrditev zakonodaje o izmenjavi podatkov letalskih potnikov (PNR), boljša izmenjava informacij med državami članicami in Europolom, krepitev nadzora na zunanjih mejah, tudi nad državljani EU, boj proti financiranju terorizma ter preprečevanje tihotapljenja orožja.

Francija je sicer po napadih kot prva doslej uporabila člen 42.7 pogodbe EU, ki predvideva pomoč držav unije članici, ki je žrtev oboroženega napada na svojem ozemlju. Slovenija se je na francosko prošnjo za pomoč v vojaških operacijah v tujini in v boju proti Islamski državi odzvala z napotitvijo dodatnih vojakov v misijo EU v Maliju.

Poslanci bodo poleg tega glasovali o resoluciji o preprečevanju radikalizacije in novačenja državljanov EU v teroristične organizacije.

Hollande se bo sestal z Merklovo, ta bo prvič po terorističnih napadih obiskala Pariz

7.34: Francoski predsednik Francois Hollande se bo danes v Parizu z nemško kanclerko Angelo Merkel pogovarjal o prizadevanjih za okrepitev boja proti skrajni Islamski državi (IS) v Iraku in Siriji po nedavnih terorističnih napadih v Parizu, ki so zahtevali 130 življenj, odgovornost zanje pa je prevzela IS.

Merklova bo Pariz obiskala prvič po najhujših terorističnih napadih v Franciji, s Hollandom pa se bosta sešla na delovni večerji. Kanclerka je Franciji po napadih obljubila "vso podporo", a za zdaj ni pojasnila, kaj naj bi ta obsegala.

Hollande je v zvezi z vse bolj perečimi terorističnimi grožnjami ta teden začel vrsto srečanj na najvišji ravni. V ponedeljek se je sestal z britanskim premierjem Davidom Cameronom in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, v torek pa v Washingtonu z ameriškim predsednikom Barackom Obamo.

Obama je v pogovorih s Hollandom zagotovil, da sta ZDA in Francija popolnoma solidarni glede namere, da kaznujeta teroriste, pri čemer pa je pomembno, da se ne predajo strahu. "Naj ne bo nobenega dvoma, da bomo zmagali, skupine, kot je IS, pa bodo izgubile," je dejal. Ob tem je pozval EU, naj uresniči dogovor v nastajanju o delitvi informacij o letalskih potnikih z ZDA, s čimer bodo lahko storili več, da teroristom preprečijo neopaženo vstopanje v države.

V četrtek bo Hollande v okviru prizadevanj za odločnejši boj proti džihadistom potoval še v Moskvo na pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

6.00: V Bruslju so po štirih dneh znova začele voziti linije podzemne železnice, nekaj pa jih zaradi poostrene varnosti še vedno ostaja zaprtih. Odprli so tudi šole. Na bruseljskih ulicah je več sto oboroženih policistov in vojakov.