Fotografija ženske v belem je postala simbol upora v Sudanu

Thowra, v prevodu revolucija, je vzklikala večstotisočglava množica protestnikov, ki so zavzeli ulice sudanske prestolnice Kartum. Nad množico pa ženska v belih oblačilih in z zlatimi uhani, na strehi avtomobila, ki demonstrante spodbuja s pesmimi revolucije. Nastala je fotografija, ki danes polni naslovnice svetovnih medijev. Podoba ženske na njej je postala simbol upora in ženskih pravic v državi z dolgo zgodovino sistematičnega zatiranja deklet in žensk ter njihovih pravic. 

Fotografijo je posnela Lana Haroun: "Vsem je želela dati upanje in pozitivno energijo in uspelo ji je. Predstavljala je vse sudanske ženske in dekleta, navdihnila je vsako žensko in dekle v množici. Pripovedovala je zgodbe sudanskih žensk ... bila je popolna."

Prav ženske so postale temelj demonstracij proti predsedniku Omarju al Baširju, medtem ko so moški protestniki pogosto v manjšini. "Režim ni mogel zlomiti žensk in njihovega boja za spremembe in svobodo ... Odpor in vzdržljivost sudanskih žensk bosta premagala zatiranje," je za The Guardian dejala Sara Abdelgalil, vodja sindikata sudanskih zdravnikov, ki se je v Veliko Britanijo preselila leta 2011, a ostaja v stiku z voditelji demonstracij.

Zatiranje ženskih pravic v Sudanu opisuje tudi organizacija Human Rights Watch v svojem posebnem poročilu, v katerem med drugim piše, kako oblasti in varnostne službe načrtno targetirajo ženske aktivistke, posebna 'policija za vzdrževanje javnega reda' pa lahko aretira ženske in dekleta zaradi njihovih oblačil (na primer če nosijo hlače ali pa imajo razkrite lase) ali celo zgolj zato, ker se vozijo v avtomobilu skupaj z osebo nasprotnega spola.

Telesne kazni, kot sta bičanje ali kamenjanje, za "moralne zločine", kar vključuje tudi prešuštvo, pa prizadenejo večinoma prav ženske in dekleta. Sudan je leta 1983 uvedel šeriatsko pravo, a so ga na začetku izvajali le poredko. Ko je trenutni predsednik Bašir leta 1989 prišel na oblast s pomočjo islamistov, so nekatera pravila okrepili – samo leta 2016 naj bi bilo okoli 15.000 žensk obsojenih na bičanje, po podatkih nevladnih organizacij.

"Za številne ženske je ta režim sinonim za vse vrste represije… ni nenavadno, da vidijo ta upor kot priložnost, da spremenijo stvari, ki so za njih pomembne," pravi Jehanne Henry iz organizacije Human Rights Watch.

A država ima kljub zatiranju dolgo zgodovino žensk na čelu protestov in demonstracij. Eden od opazovalcev je tako dejal, da je neznana ženska na fotografiji oblečena "v oblačila naših mater in babic iz 60., 70. in 80. let …, ki so demonstrirale na ulicah proti prejšnji vojaški diktaturi".

A v primerjavi s protesti v preteklosti so zdaj veliko vlogo prevzela tudi družbena omrežja, ki pogosto poudarjajo vlogo žensk v protestih, prikazujejo slike in fotografije pretepenih, napadenih žensk. Njihovo vlogo pa osvetljujejo tudi ilustracije Alae Satir, ki podobe protestnic objavlja pod geslom "Mi smo revolucija".

Protesti so izbruhnili decembra lani, ko je vlada povišala cene kruha na kar trikratno ceno, upor pa se je hitro razširil in se sprevrgel v vsesplošne pozive k odstopu predsednika Baširja.