Razstavljene originalne kombinirane fotografije, ki jih avtor naknadno nadgradi s slikarskimi intervencijami, so iz ciklusa, ki nastaja že dobro desetletje in za katerega je avtor prejel že več nagrad.
Klevove podobe so večplastne. V vsebinskem in sporočilnem smislu opozarjajo na neminljivost tradicionalnih kulturnih in duhovnih vrednot ter materialnih ostalin, hkrati pa na nesmiselnost političnih posegov, na žlahtnost avtohtonosti, na pozabljene in osamljene. Stara istrska ruralna naselja, poseljena s poslednjimi prebivalci, so konkretna stvarnost, ki jo avtor načrtno dokumentira s fotografskim aparatom. Kasneje ji v temnici z ročnimi slikarskimi toniranji in drugimi aplikacijami doda tisto duhovno in mitično, ki se ohranja le v Istri, kakor tudi lastna doživljanja in gledanje ambienta, kateremu je vsestransko zavezan.
