Francija dobiva svoj Watergate

Zavezniki francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so pod vse večjim pritiskom javnosti, naj pojasnijo, kako in zakaj naj bi francoska protiobveščevalna služba vodila preiskavo o uhajanju informacij k enemu najbolj uglednih časopisov Le Mondu. Pariški tožilec Jean-Claude Marin je dejal, da je protiobveščevalno službo DCRI pisno prosil, naj pojasni svojo vlogo v razkrivanju virov, s pomočjo katerih je bilo opravljenih več intervjujev v policijskih vrstah, ti pa so močno škodili ministru za delo Ericu Woerthu. "Čakam na odgovor," pravi Marin, ki dodaja, da ga zanima, h kakšnim aktivnostim se je služba v tem primeru zatekala.

Oblasti so sicer pri teh obtožbah s ponavljajočimi izjavami, da predsednik ni vpleten v odločitev za uporabo vohunov, poskušale zaščititi Sarkozyja. A opazovalci menijo, da nasprotja, ki so v javnost prišla po zadnjih številnih raziskavah o aferi, povezani z bogastvom najbogatejše Francozinje, L'Orealove dedinje Liliane Bettencourt, lahko pokažejo ravno nasprotno. Le Monde je včeraj zapisal, da bo v prihodnjih dneh začel s pravnimi postopki proti, kot dodaja, ostudnim prekoračenjem zaščite novinarskih virov.

Afera je odmevala tudi v francoskem parlamentu. Opozicijski poslanci so na vladne ministre vsuli plohe obtožb zaradi omenjenih domnev. "So tajne službe preiskovale legalno ali pa so jih velesile uporabile za zaščito zasebnih interesov?" je glede afere, ki so jo njeni socialdemokrati imenovali "francoski Watergate", vprašala Elisabeth Guigou.

Elizejska palača zanika vpletenost

A ministrska vrsta je bila jasna: "DCRI je bila aktivirana, da bi državo zaščitila pred nevarnimi uslužbenci, in Elizejska palača s tem nima nič. /.../ Povsem običajno in naravno je, da novinarji preiskujejo in delajo s svojimi informatorji," je povedal predstavnik vlade Luc Chatel. "A povsem nesprejemljivo je, da višji javni uslužbenci, član ministrske pisarne, v javnost daje zaupne podatke," še dodaja.

Podatki, ki so prišli v javnost, zadevajo pričanje finančnega svetovalca Bettencourtove Patrica de Maistra pred policijskimi preiskovalci, ki ga je julija objavil Le Monde. De Maistre je bil namreč takrat prijet zaradi domnevnih davčnih utaj in domnevnega nelegalnega financiranja politične stranke.

V pričanju je povedal, da ga je Woerth prosil, naj zaposli njegovo ženo, to pa je trditev, ki jo minister ostro zavrača. Ker je to prišlo v javnost, naj bi bili precej razburjeni tudi v Sarkozyjevi pisarni. Davida Senata, uslužbeneca pravosodnega ministrstva, ki je bil vir Le Mondovega novinarja,  pa so že degradirali in ga poslali na misijo v Francosko Gvajano.

Nasprotujoče si izjave dveh predstavnikov

V ponedeljek je šef policije Frederic Pechenard, ki je znan po tesnih vezeh s Sarkozyjem, vztrajal, da je sam ukazal pregledati zapise telefonskih klicev, in zanikal, da bi tak ukaz prišel iz Elizejske palače. Dodal je še, da je, preden se je odločil za tak ukrep, pri državnem telesu za nacionalno varnost CNCIS povprašal o njegovi legalnosti. A to trditev so na CNCIS zavrnili. Remi Recio je pojasnil, da v tem primeru to ne bi bilo dopustno. "V takem kontekstu bi lahko delovali le, če bi šlo za preprečitev terorizma," je dodal. Na vprašanje, ali ga praksa pregledovanja telefonskih klicev skrbi, pa je odgovoril, da ga to skrbi tako na ustavni ravni kot tudi na ravni državljana.