Evropska vesoljska agencija (ESA) je ob 6.19 uri po srednjeevropskem času iz ruskega vesoljskega središča Bajkonur v Kazahstanu izstrelila prvega od dveh poskusnih satelitov v okviru navigacijskega sistema Galileo ter s tem po večmesečnih sporih držav članic, povezanih s financiranjem in prevzemanjem odgovornosti za podvig, zagnala projekt, vreden 3,6 milijarde evrov.
Do letošnje jeseni je izstrelitvi satelita najbolj nasprotovala Nemčija, ker je želela zagotoviti večjo udeležbo nemških podjetij v projektu. Sedaj pa je pot za izstrelitev 600-kilogramskega satelita GIOVE-A (Galileo In-Orbit Validation Element), ki bo v vesolje poletelo na ruskem plovilu sojuz, odprta.
Satelit, ki bo v vesolje ponesel najtočnejšo atomsko uro doslej, bo 23.000 kilometrov nad Zemljo preizkusil nove tehnološke dosežke Zemljanov. Še pomembneje pa je, da bo zagotovil pravico do radijskih frekvenc, ki jih ESA želi uporabljati za pozicijske signale sistema Galileo. Za uresničitev teh načrtov je treba satelit v vesolje nujno poslati najpozneje junija prihodnje leto.
"To je pomemben mejnik za projekt Galileo," je izstrelitev satelita s pričakovanjem in zaskrbljenostjo komentiral direktor oddelka za navigacijo v ESA, Dominique Detain. "Napočil je trenutek, ko bomo morali teorijo pustiti za seboj in začeti s prakso. Kot kažejo izkušnje, se vedno lahko zgodi kaj nepričakovanega," je bil previden Detain.