Na otoku Brač je v okolici kraja Supetar malo pred 11. uro izbruhnil nov požar. Gorel je gozd, ki je od Supetarja oddaljen od dva do tri kilometre. Gasilci na tleh so požar počasi obkrožili, pri gašenju sta jim pomagali dve letali. "Na srečo v bližini požara ni hiš," je za dnevnik.hr povedal glavni gasilski poveljnik splitsko-dalmatinske občine Dražen Glavina.
tportalhr medtem piše, da je bil celo popoldne aktiven požar na Biokovu nad Makarsko, a ga sploh ni nihče gasil. Prebivalci so povedali, da je na požarišče sicer prišel kanader, a je tudi hitro odšel. "Gori že celo popoldne, ogenj se je razširil na južno, makarsko stran. Če se bo veter obrnil, bo hudo, ker tu nihče ne gasi požara," je povedal eden od zaskrbljenih krajanov.
Požar na Biokovu je izbruhnil že pred dvema dnevoma, ko je udarila strela. Ogenj se je nato razširil, a očitno ne dovolj, da bi potrebovali gasilce. V torek je Dražen Glavina povedal, da gori na nedostopnem terenu in da bodo aktivirali gasilce, ko bo to potrebno.
Požar je v sredo zjutraj izbruhnil tudi na Korčuli, zato so tam vse gasilske enote poslali v naselje Zavalatice. Poveljnik gasilske brigade Dubrovniško-neretvanske občine Stjepan Simović je potrdil, da so v pripravljenosti tudi gasilska letala. "Požar na Korčuli je izbruhnil na področju občine Smokvice. Vsi gasilci z otoka so tam. Vzhodno in zahodno stran požara so sanirali, proti severu pa jim plameni še uhajajo iz nadzora. Upam, da bodo tudi to uredili," je povedal Simović.

Za hrvaškimi gasilci nemirna noč: najhuje je bilo na Mljetu
Gasilci so se že minulo noč borili z enim najhujših požarov v Dalmaciji. Najhuje je bilo na otoku Mljet, kjer je ogenj ogrožal hiše, a gasilci niso potrebovali pomoči gasilskih letal, saj jim je uspelo požar v zgodnjih jutranjih urah zajeziti. Kljub temu požara še niso pogasili, zato so se jim po besedah gasilskega poveljnika Simovića pridružili še dodatni gasilci.
"Vedeli smo, da ponoči ne smemo izgubiti nadzora nad ognjem, saj bi ta sicer ogrozil širšo hrvaško regijo," je za portal dnevnik.hr pojasnil Simović. "Požar smo imeli šele proti jutru pod nadzorom, uspešno smo ga obvladali z gašenjem iz cevi, zato pomoč gasilskih letal ne bo potrebna. A glede na obseg požara, imamo še veliko dela,'' je zaključil Simović.
Gasilci so se z ognjenimi zublji borili tudi pri kraju Đevrske, od koder so zaradi nevarne bližine ognja 39 oseb evakuirali v bližnjo osnovno šolo v Skadrinu, zato je bilo potrebno preprečiti predvsem širjenje ognja proti temu sosednjemu kraju. 150 gasilcev ima pod nadzorom tudi požar v občini Promine.
Ponoči so gasili tudi požar pri naselju Ostrovice, ki leži med Šibenikom in Benkovci. Požar se je ponekod nevarno približal hišam, zato ga gasilci še vedno budno spremljajo.
Na celotnem požarnem področju v Dalmaciji se je z ognjem borilo okoli 220 gasilcev, pripadnikov hrvaške vojske ter članov lovskih in planinskih društev. "Ti ljudje so dali vse od sebe, da so rešili premoženje in življenja prebivalcev," je sodelovanje prostovoljcev pohvalil gasilski poveljnik Darko Dukić. Med obsežno gasilsko akcijo, ki še poteka, ni bil nihče poškodovan.
Hrvaška policija je od začetka tedna prijela več oseb, ki jih sumijo, da so podtaknili vrsto požarov, predvsem v zaledju Šibenika.

Koliko bodo požari stali Hrvaško? Stroški so vrtoglavi
Ogenj je letos le na hrvaški obali opustošil površino veliko 679 kvadratnih kilometrov, kar je enako velikosti površine mesta Zagreb.
V zadnjih desetih letih je gorelo na 2935 kvadratnih kilometrih, kar je primerljivo z velikostjo Šibensko-kninske občine. Če temu dodamo še letošnje številke, je ogenj pustošil na površini 3760 kvadratnih kilometrov, kar je primerljivo z velikostjo občine Zadar. "Doslej je za najhuše požarno leto doslej veljalo leto 2012, ko je v 3600 požarih zgorelo približno 41.000 hektarov. Letos pa je samo do danes zagorelo več kot 5000 požarov na dobrih 80.000 hektarih, kar je krepko zrušilo vse prejšnje rekorde," je dejal poveljnik Hrvaške gasilske brigade Slavko Tucaković. "Mislim, da še ni konec, zato moramo biti pripravljeni na vse," je še dodal.
Požare na Hrvaškem letos gasilo več kot 85.000 gasilcev
Na terenu je letos posredovalo 85.000 gasilcev z več kot 27.000 vozili. Hrvaški gasilci prejmejo na uro dobrih 13 evrov (100 kun na uro), strošek vozil na terenu pa znaša dvakrat toliko (27 evrov oz. 200 kun na uro). "Gasilci vsakodnevno intervenirajo v številnih občinah, število ljudi in količina potrebne tehnične opreme pa je zelo velika, posebej letos, ko govorimo o veliko večjem številu požarov in požarnih področji," je povedal Tucaković.
"Letošnje leto je v obdobju zadnjih deset let med požarno najtežjimi, videli pa bomo, kako bo prihodnje leto. Glede na letošnje poletje se bomo morali očitno dobro pripraviti," pa pravi Dragan Lozančić iz hrvaške Državne uprave za zaščito in reševanje (DUZS).

Požarna nevarnost preti tudi oktobra
Ko gasilsko letalo poleti, poletijo v nebo tudi stroški. Ura letenja gasilskega letala stane 9722 evorv (72.000 kun), samo včeraj pa so bila v zraku skupno 76 ur. Računica je enostavna: včerajšnje gašenje z letali je stalo 738.000 evrov. Od junija do avgusta so bila letala v zraku skupno 2190 ur, odvrgla pa so okrog 700 ton vode.
"Porabili smo več sredstev od predvidenih. Verjetno pa bomo imeli na koncu požarne sezone kar nekaj stroškov, ki jih v tem rekordnem letu nismo mogli predvideti," je dejal Lozančić.
A leta še ni konec. Vremenska napoved predvideva topel oktober, kar lahko pomeni nove požare in gasilske intervencije.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.