Že v petek so v prestolnico iz drugih večjih mest prišle policijske okrepitve, na ulicah so patruljirali celo zaskrbljeni meščani. Doslej so policisti prijeli okoli 60 ljudi.
Kljub temu pa v zadnjih dneh materialna škoda stopa v ozadje, v ospredje pa debata o vzrokih izgredov.
Brezposelnost in pomanjkljiva izobrazba
V debato se je seveda hitro vključila politika. Vodja opozicijskih Socialnih demokratov Stefan Loefven je kot vzrok nasilja navedel brezposelnost med mladimi priseljenci in vse večje socialne razlike v državi. Švedska po podatkih OECD sicer ostaja med devetimi najbolj "enakimi" državami na svetu, se je pa neenakost med temi državami prav na Švedskem med letoma 1985 in 2008 najbolj povečala.
Brezposelnost mladih priseljencev je namreč okoli 6-odstotna – za švedske razmere visoka. V okolišu, kjer je nasilje izbruhnilo najbolj, pa 8,8-odstotna, kar je precej več od povprečne brezposelnosti v državi, ki je nekaj več kot 3-odstotna.
Zaradi liberalne politike je sicer Švedska v zadnjih letih postala raj za priseljence, še posebej za tiste, ki bežijo pred domačim nasiljem in iščejo azil. A v novi državi se nato številni težko prilagodijo novi kulturi, težko se naučijo jezik, za delo nimajo primerne izobrazbe. Tako tudi kljub številnim vladnim programom ostajajo brezposelni.
Ti nato obtičijo v revnih predmestjih, o katerih znani švedski raper kenijskega rodu Ken Ring pravi, da jih zunanji svet ne povezuje s Švedsko. "Pokažeš jim fotografijo, oni pa ti rečejo, da to že ni Stockholm. Kvečjemu London ali Marseille. V soseski, kjer živim, 14-letniki jemljejo heroin. Imam 12-letnega sina, ki so mu pri desetih na glavo prislonili pištolo. To se ne bi smelo dogajati," pravi raper, ki je v devetdesetih javnost razburil s pesmijo, v kateri je govoril o tem, da bo vdrl v grad švedske kraljeve družine in posilil mlajšo hčerko kraljevega para.
Sicer je bila večinoma mladina tista, ki je te dni zažigala avtomobile in uničevala stavbe. Kot je medijem povedala 13-letna deklica, ki prebiva v kraju, so izgredniki celo njenih let, večinoma pa le nekaj let starejši.
Vprašanje pa seveda je, ali je uničevanje stavb, zažiganje avtomobilov in obmetavanje mimoidočih, policistov in gasilcev s kamenjem, ravno pravi odgovor, pavi gasilec Mattias Lasse, ki so ga kamni zadeli, ko je prišel gasit zanetene požare.
Svojim napadalcem je kasneje pisal kar preko Facebooka. "Pridem, ko tvoj oče potrebuje pomoč, ker je imel prometno nesrečo, pomagal bom tvoji sestri, ko bo ogenj zajel kuhinjo. Plaval bom v ledeno mrzli vodi, da rešim tvojega brata, ki se utaplja, ker je padel s čolna, pomagal bom tvoji babici, ko ima srčni napad in celo tebi, če ti sredi sončnega dne spodrsne na ledu," je zapisal.
Kljub stiski nekaterih emigrantov, Husby, kjer je bilo najhuje, ni umazana barakarska četrt, ampak precej urejena soseska, kjer tudi ne vlada "absolutna revščina", znana iz revnih naselij v drugih, sicer razvitih državah. Jo pa v 80 odstotkih poseljujejo priseljenci iz Iraka, Irana, Afganistana, Somalije, Kurdistana in Sirije. Učiteljica lokalne šole pravi, da ima v razredu 25 otrok, ki so bili vsi rojeni na Švedskem, nihče pa ni po rodu Šved.
Ne mladostniško nasilje, ampak boj za prevlado islama?
Tukaj pa se začne bolj zapletena zgodba, o kateri iz politične korektnosti nihče ne govori rad. Migranti iz islamskih držav na Švedskem predstavljajo že več kot 6 odstotkov populacije, njihovo število se je v zadnjih 14 letih podvojilo in predstavljajo 41-odstotni delež v letni rasti švedske populacije. Zadnji podatek ni le posledica priseljevanja, ampak tudi visoke rodnosti v teh družinah, za razliko od švedskih, ki beležijo skoraj že ničelni prirast. Podatki EU napovedujejo, da bo število muslimanov na Švedskem do leta 2030 doseglo 40 odstotkov.
Čeprav seveda podatkov o socialni pomoči ne beležijo na rasni osnovi, kljub temu obstajajo ocene, da gre muslimanskim družinam kar 70 odstotkov socialnih transferjev, namenjenih tujcem.
Konflikt pa je predvsem kulturni. Skandinavci trdno verjamejo v svobodo. Pa naj gre za svobodo govora ali izražanje seksualnosti. To pa priseljencem iz držav, kjer so prisotne močne razlike med moškimi in ženskami, kakršna koli, po njihovem mnenju nespoštljiva omemba preroka Mohameda pa je hud zločin, seveda ne ustreza.
Tako se po podobnih težavah v Franciji in Veliki Britaniji že tudi Švedska sooča z naraščajočimi zahtevami muslimanov po uveljavitvi lastnih običajev, v nekaterih delih pa si želijo celo šeriatsko pravo.
KOMENTARJI (177)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.