Gates zaprisegel

Na slovesnosti v Pentagonu je Robert Gates postal novi obrambni minister, potem ko je zaprisegel pred šefom predsednikovega kabineta Joshem Boltenom, pozneje pa je slovesno prisegel še pred ameriškim predsednikom Georgeom W. Bushem.

Na položaju bo kot 22. obrambni sekretar ZDA nasledil Donalda Rumsfelda, ki je predsedniku Georgeu Bushu 8. novembra, po porazu republikancev na kongresnih volitvah zaradi neuspehov v Iraku, podal odstopno izjavo. Nekdanji direktor ameriške obveščevalne agencije CIA naj bi kmalu po uradnem nastopu dolžnosti obiskal Irak, sicer pa bo Bushu pomagal pri reviziji strategije v tej državi.

Gates je na slovesnosti v Pentagonu politiko do Iraka označil kot svojo prednostno nalogo in opozoril, da bi neuspeh v Iraku pomenil katastrofo, ki bi mučila ZDA še leta. "Vsi želimo najti način za vrnitev ameriških sinov in hčera domov. Kot je dal jasno vedeti že predsednik, pa si ne moremo privoščiti neuspeha na Bližnjem vzhodu. Neuspeh v Iraku bi bila katastrofa, ki bi mučila naš narod, škodila naši verodostojnosti in ogrožala Američane še desetletja," je dejal Gates.

Ponovil je namero, da bo kmalu obiskal Irak, da bi slišal stališča ameriških poveljnikov, kako bi izboljšali razmere. Predsednik Bush je ob tem Gatesa označil za "pravega človeka" za številne izzive v Iraku in v boju proti terorizmu ter izrazil pričakovanje, da mu bo glede teh vprašanj svetoval.

ZDA: Globalni policist?

Vodja demokratskih senatorjev Harry Reid je poudaril, da bi začasna namestitev vojakov v Iraku bila sprejemljiva le kot del strategije, da se do leta 2008 ameriška vojska umakne iz Iraka. Nekdanji državni sekretar Colin Powell pa je na televiziji CBS izrazil dvom v učinkovitost povečanja števila ameriških vojakov v Iraku, tudi zato, ker jih nimajo kje vzeti.

Vojska ZDA na robu zloma?

Powell je proti temu, da ameriška vojska nastopa v vlogi policije. Meni tudi, da je trenutno stanje v aktivni sestavi kopenske vojske ZDA na robu zloma, ker ni dovolj opreme, vojaki pa se nenehno vračajo v Irak, zato jih primanjkuje za druge dele sveta. "Kopenska vojska pa tudi marinci, nimajo dovolj ljudi in sredstev za naloge, ki jih morajo izvajati," je menil Powell.

Na vprašanje, ali je zmaga v Iraku možna je Powell odgovoril, da ne vidi možnosti takšne zmage, v kateri se bodo znebili vseh vstajnikov in ustvarili mir po vsem Iraku. Najboljše, kar lahko dosežejo, je, da povrnejo občutek reda in varnosti, čeprav se bo določena mera nasilja nadaljevala. Odgovornost pa je na strani Iračanov in Powell meni, da če tega ne bodo uspeli sami storiti, jim tudi Američani ne morejo pomagati.

Iračani se sicer tudi sami ne morejo zmeniti med sabo, kaj bi počeli z Američani. V Iraku je trenutno okrog 140.000 ameriških vojakov in 5000 svetovalcev. Podpredsednik Iraka, sunit Tarik al Hašemi je poudaril, da potrebujejo več ameriških vojakov, ker zanje trenutno ni nadomestila. Iraška vlada pa meni, da bi bilo ameriške vojake najbolje poslati na obrobje in skrb za varnost prepustiti Iračanom.

Reid je dejal, da bo podprl kratkotrajno povečanje števila vojakov, če bodo to želeli vojaški poveljniki, vendar morda le za obdobje do treh mesecev. Nasprotuje pa ideji, da bi več vojakov poslali v Irak za obdobje do dveh let, ker Američani tega ne bodo podprli in ker se vojne v Iraku ne da dobiti z vojaškimi sredstvi.