Pogajanja propadla

Sile, zveste mednarodno priznanemu predsedniku Alassaneu Ouattari, ki so danes napadle rezidenco dosedanjega predsednika Laurenta Gbagboja v Abidžanu, so se umaknile, potem ko so naletele na silovit odpor Gbagbojevih sil, je sporočil predstavnik Ouattarovih sil. Gbagbo se je pred napadom z družino in sodelavci zatekel v zaklonišče.

Po besedah tiskovnega predstavnika Yvesa Doumbiae so sile Ouattare, ki so danes začele silovit napad na Gbagbojevo rezidenco v Abidžanu, naletele na močan odpor Gbagbojevih sil. Te so namreč odgovorile s težkim orožjem in nasprotnika prisilile k umiku. Dejal je še, da so se sile umaknile začasno, da se ponovno organizirajo in pripravijo nov napad.

Kot je povedal eden od očividcev v Abidžanu, so spopadi med silami Gbagboja in Ouattare ob uporabi težkega orožja potekali več ur. Republikanske sile so se rezidenci Gbagboja približale na 150 metrov od vhoda, nato pa so se umaknile.

Vendar pa so Outtarove sile dobile jasen ukaz, da Gbagboja ne smejo ubiti. ''Nikoli ni bil in tudi zdaj ni namen nikogar v Outtarovi skupini, da bi na nekdanjega predsednika izvedli atentat,'' je dejal predstavnik Outtarove vlade. ''Outtara je dal jasen uraden ukaz, da se Gbagboja obdrži pri življenju, saj ga želi privesti pred roko pravice,'' je še dejal.

Gbagbo se ne da

Gbagbo se v maniri dolgoletnih predsednikov ne pusti pregnati s stolčka. Kljub drugačnim volilnim rezultatom vztraja, da se vidi kot zmagovalec novembrskih volitev in da ne bo odstopil s predsedniškega mesta.

Tudi pogajanja pod vodstvom ZN in Francije, ki so bila usmerjena v odhod Gbagboja niso bila uspešna, je danes sporočil francoski zunanji minister Alain Juppe. ''Pogajanja, ki so včeraj več ur potekala med spremstvom Laurenta Gbagboja in oblastmi Slonokoščene obale, so propadla zaradi Gbagbojeve nepospustljivosti,'' je povedal Juppe.

Gbagbo je bil zaradi aktivizma zaprt

Volitve v Slonokoščeni obali so bile 28. novembra lani, volilna komisija pa je po njih sporočila, da je s 54 odstotki glasov zmagal Ouattara. A ustavni svet je 3. decembra rezultate volilne komisije razveljavil in sporočil, da je zmagovalec Gbagbo, ki je prejel 51 odstotkov glasov.

Gbagbo je bil rojen 31. maja 1945, po izobrazbi pa je zgodovinar. Kmalu je postal sindikalni aktivist in nasprotnik režima predsednika Felixa Houphouet-Boignyja, zaradi česar so ga v začetku 70. let prejšnjega stoletja zaprli. V 80. letih se je zatekel v Francijo, še prej pa je ustanovil tajno Ljudsko fronto Slonokoščene obale (FPI). V Slonokoščeno obalo se je vrnil leta 1988.

Kot pripadnik skupnosti betov z zahoda države je bil izključen iz tradicionalne delitve oblasti v državi po koncu francoske kolonialne nadvlade leta 1960. Leta 1990 pa je kljub temu javno vstopil v politiko in deset let kasneje, 26. oktobra 2000, na volitvah, ki so sledile državnemu udaru leto prej, postal predsednik.

Na volitvah tedaj nista smela sodelovati nekdanji predsednik Henri Konan Bedie in Ouattara. Slednji zato, ker naj bi imel državljanstvo sosednje Burkine Faso.

Gbagbo je kljub številnim pretresom, ki so zaznamovali politično življenje v Slonokoščeni obali, vključno s poskusom državnega udara in državljansko vojno, na oblasti ostal deset let.

Ouattaro podpira mednarodna skupnost

Alassane Ouattara, ki ga podpira mednarodna skupnost, uživa sloves nepopustljivega in delovnega človeka. Rodil se je 1. januarja 1942. Po očetovi strani izvira iz Burkine Faso, kar mu je dvakrat preprečilo, da bi se potegoval za predsedniški položaj. Doktoriral je iz ekonomije na ameriški univerzi v Pensilvaniji, piše v njegovi biografiji na spletni strani Wikipedia.

Ouattara je bil v 80. letih med drugim pomočnik generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF), kjer je opravljal tudi več drugih funkcij. Med letoma 1990 in 1993 je bil premier Slonokoščene obale.

Ouattara, ki je vrsto let preživel v tujini, daje uglajen in profesionalen videz, ki se znajde v konferenčnih dvoranah in ob formalnih slovesnostih, piše britanska mreža BBC na svoji spletni strani.

Ob izbruhu spopadov v Slonokoščeni obali pa se je bil prisiljen soočiti z borci, ki imajo okoli teles ovito strelivo in kri na rokah. Če bo nekoč dejansko prevzel oblast v državi, se bo po vsej verjetnosti skušal distancirati od nasilja svojih privržencev, četudi sedaj hvali njihov prispevek k "vzpostavljanju demokracije v Slonokoščeni obali".

To je politična vrv, po kateri Ouattara doslej še ni hodil. V Slonokoščeni obali, ki ima za seboj dolgo zgodovino političnih in etničnih napetosti, se bo Ouattara, ki prihaja z muslimanskega severa, moral soočiti s stalnim nasprotovanjem in celo krizo legitimnosti.

Četudi je bil legitimno izvoljen na volitvah, bi mu mnogi prebivalci Slonokoščene obale lahko očitali, da je prišel na oblast s pomočjo vojaške sile - domače in tuje, mednarodno priznanje pa bi mu lahko prej škodilo kot koristilo. Njegovi nasprotniki so mu zaradi bivanja v tujini in dejstva, da je po očetu iz Burkine Faso, nadeli vzdevek "tujec".