"Zaprtje vojaških oporišč na Kubi in v Vietnamu je velika vojaška izguba," je danes v Moskvi dejal predsednik ruske Akademije vojaških znanosti, general Mahmut Garejev. V ZDA pa so medtem Putinovo odločitev o zaprtju vojaških oporišč na Kubi pozdravili kot nadaljnji dokaz o koncu hladne vojne.

Namestnik predsednika moskovskega Kolegija vojaških strokovnjakov, nekdanji general Aleksander Vladimirov, pa je obsodil Putinovo odobravanje ameriške vojaške akcije v Afganistanu. "Trenutno ne poznamo ne političnih ne vojaških ciljev ameriškega posega," je dejal Vladimirov. "Ruski cilj je bolj končati radikalni islamski talibanski režim na mejah nekdanje Sovjetske zveze, kot pa pobiti teroriste Osame bin Ladna," je še dejal Vladimirov.

Ruski vojaški strokovnjaki sicer menijo, da bi morale ameriške sile svoje napad na cilje talibanov uskladiti z vojaškimi operacijami afganistanskega opozicijskega Severnega zavezništva.

Predsednik Putin je včeraj po srečanju z vodstvom ruskega obrambnega ministrstva napovedal, da bo začela Rusija prihodnje leto umikati vojake iz največjega ruskega vojaškega oporišča v zalivu Cam Ranh v Vietnamu. Vzdrževanje največjega oporišča ruskih varnostnih sil izven države je predrago, je pojasnil Putin. Poleg tega je še napovedal, da se bo Rusija odpovedala tudi dvema vojaškima oporiščema pri Lourdu na Kubi.

Omenjeni ukrepi ruske vlade so rezultat načrtovanega prestrukturiranja ruske vojske. Po besedah Putina pa ne predvidevajo, da bo Rusija prekinila podporo oziroma sodelovanje z obema državama. Socialistični Vietnam je nekdanji Sovjetski zvezi leta 1979 brezplačno odstopil oporišče Cam Ranh. Rusija pa se je za zaprtje oporišča odločila, potem ko je sedanja vlada v Hanoiju napovedala, da bo po izteku pogodbe leta 2004 zahtevala zakupnino v višini dveh milijard ameriških dolarjev za naslednjih deset let. Rusko oporišče na Kubi, v kateri je delalo 1000 vojakov, so zgradili v času hladne vojne, da bi spremljali elektronske komunikacije ZDA.