Zaradi genocida in drugih vojnih zločinov v Srebrenici je bilo na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtoženih 20 ljudi. 16 so jih obsodili, enega so oprostili, eden pa je umrl še pred izrekom kazni. Na sojenjih je pričalo več kot tisoč prič, med njimi tudi enajst moških, ki so preživeli genocid, piše na spletni strani sodišča.
Prav danes je haaško sodišče bivšega načelnika generalštaba vojske bosanskih Srbov Mladića spoznalo za krivega za genocid v Srebrenici, poleg tega pa še za krivega vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med obleganjem Sarajeva, zajetja opazovalcev za talce ter drugih zločinov med vojno v BiH. Obsojen je bil na dosmrtni zapor.
Marca lani je haaško sodišče na 40 let zapora za genocid v Srebrenici in vojne zločine med vojno v BiH obsodilo nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Na razsodbo se je pritožil.
Zaradi genocida, v katerem je vojska bosanskih Srbov v dneh po padcu bošnjaške enklave Srebrenica 11. julija 1995 ubila več kot 8000 Bošnjakov, so bili na najvišjo kazen, dosmrtni zapor, pred Mladićem obsojeni trije bosanski Srbi, med njimi takratni general vojske Republike srbske Zdravko Tolimir. Ta je februarja lani umrl v Haagu.
Na svojem največjem sojenju, na katerem je haaško sodišče sedmim bivšim vojaškim in policijskim častnikom bosanskih Srbov izreklo sodbe za genocid v Srebrenici, so na dosmrtni zapor obsodili tudi takratno Mladićevo desno roko, načelnika za varnost zloglasnega Drinskega korpusa Vujadina Popovića in Ljubišo Bearo, načelnika za varnost v štabu vojske Republike srbske.
Enajst bivših visokih častnikov vojske bosanskih Srbov je bilo zaradi sodelovanja v genocidu obsojenih na zaporne kazni od pet do 35 let.
Bivši jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je še pred končanjem sojenja umrl v priporu v Scheveningnu leta 2006.
Pričakovati je tudi končno sodbo za bivšega šefa srbske varnostne službe Jovico Stanišića in njegovega namestnika Franka Simatovića Frenkija, ki sta odgovorna za vzpostavitev zloglasnih srbskih paravojaških enot, kot so Rdeče baretke in Škorpijoni. Oba sta bila maja 2013 oproščena, vendar sodba še ni dokončna.
Na sojenju bivšemu generalu Radoslavu Krstiću, ki je z Mladićem poveljeval Drinskemu korpusu, ki je 9. julija 1995 začel ofenzivo na Srebrenico in jo nato 11. julija tudi zavzel, so sicer haaški sodniki leta 2004 prvič razsodili, da je bilo nedvoumno dokazano, da se je v Srebrenici pri pokolu več kot 8000 Bošnjakov leta 1995 zgodil genocid. Krstić je bil zaradi sodelovanja v genocidu leta 2004 obsojen na 35 let zapora.
Haaško sodišče je s tem postalo prvo mednarodno sodišče, ki je objavilo razsodbo o genocidu v Evropi. Kasneje so sledile druge obsodbe.
Le redki obtoženci so priznali krivdo. Prvi jo je priznal vojak sil bosanskih Srbov Dražen Erdemović, ki je kasneje pričal proti častnikom. Leta 1998 je bil obsojen na pet let zapora. Njegovo sojenje je bilo prelomno, saj je bilo prvo na haaškem sodišču v povezavi z genocidom v Srebrenici in je bil zanj tudi prvi obsojen.
Edini, ki je bil oproščen, je bil načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Momčilo Perišić. Na prvi stopnji je bil kot prvi visoki jugoslovanski predstavnik v Haagu tudi zaradi sodelovanja v genocidu v Srebrenici obsojen na 27 let zapora. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil nato v prizivnem postopku 28. februarja 2013 oproščen.
Iz razsodbe Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu iz leta 2007 glede tožbe BiH zoper Srbijo zaradi genocida sicer izhaja, da Srbija ni bila neposredno vpletena v genocid v Srebrenici, temveč ga ni poskusila preprečiti. Genocid so izvedle vojaške, civilne in policijske oblasti Republike srbske, je razsodilo sodišče in s tem pokol več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici priznalo kot genocid.
Zaradi sodelovanja v genocidu je bil na sodišču BiH leta 2012 na 35 let zapora obsojen tudi slovenski državljan Franc Kos. Kot priča obrambe je nato nastopil na sojenju Karadžiću v Haagu.
Genocid je najhujši zločin po mednarodnem humanitarnem pravu in obenem zločin, ki ga je od vseh najtežje dokazati. Beseda genocid izhaja iz grške besede genos, ki pomeni rod, in latinske besede occidere, ki pomeni ubiti. Gre torej za rodomor oz. vsako sistematično uničevanje narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti jo. Po sklepu ZN je bil genocid decembra 1948 razglašen za zločin proti človečnosti. V mednarodnem pravu ga ureja konvencija ZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.
V drugem členu konvencije je genocid definiran kot katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom v celoti ali delno uničiti neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino: pobijanje ter povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb pripadnikom skupine; naklepno izpostavljanje skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega fizičnega uničenja; uvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v skupini; ter prisilno preseljevanje otrok ene v drugo skupino.
