V strokovnih razpravah pravnih, političnih in vojaških analitikov ni moč zaslediti veliko kritik na račun ameriškega predsednika Georga Busha. Ocenjujejo, da uspešno vodi, sicer egoistično ameriško politiko nacionalnega interesa, vendar opozarjajo, da vsaka moderna država in njen predsednik, sledijo zgolj lastnemu nacionalnemu interesu, zato to ni le posebnost ZDA.
Resne kritike Busheve notranje politike je moč zaslediti pri nekaterih ekonomskih analitikih, ki mu očitajo, da ni znal zmanjšati števila nezaposlenih, inflacije in slabih gospodarskih kazalcev. Bushevi zagovorniki trdijo, da je ameriški predsednik znižal proračun in s tem zmanjšal potratnost države, vsem državljanom pa zmanjšal davke.
V Evropi precej nepriljubljen
V nasprotju z analitiki je do politike ameriškega predsednika zelo kritična mednarodna javnost. Ameriški predsednik je najmanj priljubljen v Franciji, Nemčiji in Rusiji. Evropska javnost mu očita, da se pri zunanji politiki ozira izključno na ameriške nacionalne interese in ne upošteva evropskih držav. Bush trdi, da gre za dvojna merila, prepričan, da tudi Evropa sledi le lastnemu interesu.
Večina svetovne javnosti ostro kritizira Bushevo politiko do Iraka, češ da dokazov o iraškem orožju za množično uničevanje ni. Bushevi zagovorniki trdijo, da je prav ameriški predsednik iraškega diktatorja Sadama Huseina prisilil, da je po štirih letih privolil v vrnitev mednarodnih inšpektorjev v Irak. Bush trdi, da je dovolj pogledati zadnjo iraško poročilo o orožju, ki ne navaja niti tistega orožja, ki so ga inšpektorji našli v Iraku leta 1998.
Agresivna politika do Severne Koreje
Busha obtožujejo tudi agresivne politike do Severne Koreje. Bush opozarja, da je ameriška obveščevalna služba že lansko leto poročala, da Severna Koreja krši mednarodne sporazume ter kljub ameriški in evropski milijonski pomoči v hrani razvija jedrsko orožje, zato jo je z Irakom in Iranom uvrstil med tako imenovane sile zla. Takrat nihče ni verjel ameriškim trditvam, danes pa Severni Korejci odkrito priznavajo, da so razvili jedrsko orožje.
Bush meni, da je severnokorejsko jedrsko orožje grožnja za ves svet, saj je država uradno še vedno v vojni z Južno Korejo, ne priznava južne sosede in ne spoštuje pravil mednarodne agencije za jedrsko orožje. Bush meni, da bi Severna Koreja orožje prodala vsem, tudi teroristom.
'Prešprical' učne ure zemljepisa?
Kritiki Bushu očitajo pomanjkljivo znanje zemljepisa in angleščine. Bush trdi, da nikjer ne piše, da mora biti predsednik genij, saj lahko predsednik države za svetovalce pridobi vrhunske strokovnjake. Bushu očitajo zavračanje Kjotskega protokola, ki predvideva zmanjšanje toplogrednih plinov v ozračju in zavračanje mednarodnega kazenskega sodišča. Bush trdi, da bi podpis Kjotskega protokola pomenil milijone nezaposlenih Američanov in navaja analize, da nikjer še ni znanstveno dokazano, da toplogredni plini res povečujejo ozonsko luknjo.
O mednarodnem kazenskem sodišču pa pravi, da imajo Američani sodišča, ki sodijo vsem zločincem, tudi vojakom in se boji, da bi lahko ZDA sovražne države zlorabile omenjeno sodišče. Bush opozarja, da podpis Kjotskega protokola in priznanje mednarodnega sodišča zavračata tudi dve največji državi kot sta Rusija in Kitajska, kljub temu pa po Bushevem mnenju nerazumljivo, tuji mediji poročajo le o ZDA.
