Poslanci makedonskega parlamenta, kljub prvotnim napovedim, včeraj niso končali razprave o ustavnih spremembah. Po pričakovanjih pa naj bi poslanci danes le glasovali o predlogu predsednika Trajkovskega, čeprav je k razpravi prijavljenih še 19 govornikov. Po poročanju našega dopisnika je ugibanje o izzidu glasovanja še precej negotovo, vendar v Skopju pričakujejo, da bo predlog v parlamentu dobil večino ter da bodo s tem poslanci dali zeleno luč za začetek postopka ustavnih sprememb.
Do spremembe je medtem prišlo predvsem v taboru premiera Georgievskega. Naš dopisnik namreč poroča, da je makedonski premier člane svoje stranke VMRO-DPMNE pozval, naj glasujejo za začetek procedure. V nasprotnem se bo Makedonija znašla pred gospodarskim zlomom, ker naj bi bile tihe sankcije že napovedane. Včerajšnja, občasno zelo vroča razprava, je potekala drugače, saj večina poslancev stranke VMRO, ki ima v parlamentu tudi največ mandatov, ustavnih sprememb ni podprla.
Od glasovanja v makedonskem sobranju je odvisno, če bo zveza Nato nadaljevala začeto operacijo zbiranje orožja albanskih skrajnežev. Predstavniki zveze Nato v Skopju so namreč potrdili, da operacije ne bodo nadaljevali, dokler se ne bo končala razprava v parlamentu. "Nestrpno pričakujemo glasovanje v makedonskem parlamentu o začetku postopka ustavnih sprememb, saj bi tako lahko nadaljevali z razoroževanjem albanskih skrajnežev", je dejal tiskovni predstavnik zveze NATO, Mark Leighty. Poudaril je še, da enote zveze NATO, ki sodelujejo v operaciji Nujna žetev, v Makedoniji nimajo drugih pristojnosti in da bodo po končani akciji državo zapustile. Kot je pojasnil Leighty, se v okvirnem sporazumu, ki sta ga dosegli sprti strani, kot opazovalci omenjajo predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Evropske unije. "Nič se ne bo zgodilo brez predhodnega strinjanja makedonske vlade", je še dodal.
Posrednik Evropske unije za Makedonijo Francois Leotard se je zavzel, da bi se po koncu operacije Nujna žetev in umiku sil zveze Nato iz Makedonije konec septembra v državi namestile "lahke enote" EU, ki bi pomagale pri vzpostavljanju reda. V pogovoru za španski dnevnik El Mundo je namreč izrazil zaskrbljenost nad možnim razvojem dogodkov, ko bi po umiku zveze Nato nastala varnostna praznina. "Če bi se članice EU strinjale in bi Nato nudil logistično podporo, bi bilo mogoče namestiti lahke evropske enote, ki bi ščitile opazovalce EU in OVSE in zagotavljale prehod v varnost do dokončne vrnitve legitimnih oblasti v Makedoniji," je poudaril Leotard.
Leotard ni privrženec zamisli o napotitvi modrih čelad ZN v Makedonijo, kar je zahteval makedonski predsednik Boris Trajkovski, saj bi bil za to potreben mandat Varnostnega sveta ZN, kar pa ni lahko in zahteva določen čas. "Če Evropa ni sposobna rešiti krize, kot je ta v Makedoniji, na svoji lastni celini, menim, da razprave o sposobnostih Evrope kot vojaške in politične sile niso koristne," je poudaril Leotard.
V Skopje še en obisk iz Bruslja
Kot poroča Safet Biševac, naš dopisnik iz Makedonije, se kot optimističen znak, da bo sobranje začelo proceduro spreminjanja ustave, kaže napoved obiska dveh visokih predstavnikov EU. Makedonijo naj bi v četrtek obiskala Javier Solana, visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko, in Chris Patten, evropski komisar za zunanje zadeve. Med dvodnevnim obiskom se bosta srečala s predstavniki makedonskih oblasti ter z voditelji največjih parlamentarnih strank. Glavna tema pogovorov pa bo denarna pomoč EU v skladu z mirovnim sporazumom, ki so ga največje makedonske in albanske stranke v Makedoniji podpisale 13. avgusta.
Patten naj bi z makedonskimi oblastmi podpisal sporazum o denarni pomoči EU v višini 42,5 milijona evrov. Evropska komisija, ki je makedonskim oblastem – predvsem za zagotovitev bivalnih kapacitet za prebivalce na ogroženih območjih - že namenila 2,5 milijona evrov, naj bi v prihodnje Makedoniji zagotovila še 30 milijonov evrov za izgradnjo in izboljšanje lokalne infrastrukture.
Potem ko bo Mednarodni denarni sklad z makedonskimi oblastmi podpisal sporazum, namerava evropska petnajsterica Makedoniji podariti tudi denarno pomoč v višini 50 milijonov evrov. Komisija naj bi v bodočnosti - takoj ko bo makedonski parlament sprejel ustavne spremembe - skupaj s Svetovno banko za Makedonijo pripravila tudi donatorsko konferenco.
Napad na albanskega policista
Britanski pripadniki zveze Nato so sinoči posredovali ob napadu oboroženih Makedoncev na albanskega policista, je danes v Skopju sporočil tiskovni predstavnik zavezništva Barry Johnson. Do incidenta je prišlo sinoči blizu kraja Palatica na cesti Skopje-Tetovo, ko so na vozilo, v katerem se je peljal albanski policist, streljali oboroženi Makedonci, vendar pa žrtev ni bilo.
Makedonski notranji minister Ljube Boškovski pa naj bi, po poročanjih našega dopisnika, v torek odstavil načelnika skopske policije Zorana Efremova, vendar notranje ministrstvo teh navedb še ni potrdilo. Kot je še poročala televizija, naj bi bil Efremov odstavljen zato, ker policija po devetih bombnih eksplozijah, ki so v zadnjem tednu odjeknile v makedonski prestolnici, še ni prijela nobenega osumljenca.
Po poročanju makedonske tiskovne agencije MIA pa so prebivalci makedonske narodnosti z območja Kumanova po devetih dneh odstranili barikade z mejnega prehoda Tabanovce na makedonsko-jugoslovanski meji. Ljudi so nato prepeljali v hotel v Kumanovu, kjer naj bi začasno bivali.
Skupina albanskih skrajnežev pa je v Tetovu na severozahodu države ugrabila tri Makedonce in jih odpeljala neznano kam. Pripadniki uporniške Osvobodilne narodne vojske (ONV) naj bi sicer trenutno zadrževali devet makedonskih talcev.
