Giuliani za zdravstveno reformo

Reforma Rudyja Giulianija predvideva davčne olajšave za tiste, ki si bodo plačali zavarovanje pri zasebnih zavarovalnicah. Demokrati so načrt nemudoma kritizirali in opozarjajo, da težav z zavarovanjem nimajo tisti, ki si ga lahko privoščijo, ampak 50 milijonov ljudi, ki denarja nima.

Vprašanje zdravstvenega varstva je za predsedniške volitve v ZDA leta 2008 zelo pomembno in volivci glede tega bolj zaupajo demokratom, ki se s tem resneje ubadajo in obljubljajo načrte ter rešitve. Giuliani se problema zaveda, zato je prišel na dan s širokimi obrisi svojega še ne dodelanega načrta, katerega bistvo so davčne olajšave za tiste, ki si bodo sami plačevali zavarovanje.

Več ljudi si bo plačevalo zavarovanje, nižje naj bi bile cene, čez nekaj let pa naj bi si zavarovanje lahko privoščili tudi manj premožni Američani. Giuliani je ostro napadel demokrate, da želijo s svojimi zamislimi uvesti socializem in zatrdil, da potrebujejo "ameriško" rešitev ne pa "socialistične".

Med demokratskimi predsedniškimi kandidati sta doslej načrt reforme predstavila John Edwards in senator Barack Obama. Vodilna kandidatka Hillary Clinton pa se za zdaj še ne upa spustiti v podrobnosti, ker se je krepko opekla leta 1993, ko je kot prva dama skušala voditi zdravstveno reformo, kar je bil eden od razlogov, da so leta 1994 v kongresu prevzeli oblast republikanci, ki so jo označili za "socialistko". Kot kažejo ankete, so Američani z leti spremenili mnenje, predvsem zaradi izjemno visokih cen zasebnega zdravstva, zato si želijo rešitve.

Edwards predlaga načrt, ki bi stal do 120 milijard dolarjev na leto, financiral pa bi ga z odpravo davčnih olajšav, ki jih je uvedel predsednik George Bush, tistim, ki zaslužijo več kot 200.000 dolarjev na leto.

Delodajalce bi prisilil, da plačajo zavarovanje delavcem ali v skupni sklad. Obama pa enostavno predlaga le razširitev obstoječega sistema zdravstvenega zavarovanja, ki velja za zvezne uslužbence, torej tudi kongresnike, na vse Američane.

Njegov načrt bi naj stal do 65 milijard dolarjev letno, z odpravo davčnih olajšav pa bi ga plačali tisti, ki zaslužijo, več kot 250.000 dolarjev na leto.