Svetovni gospodarski forum (WEF) je danes opozoril, da se zmanjševanje razlik v plačah med spoloma "dramatično upočasnjuje" in da bi se glede na sedanjo dinamiko plače obeh spolov lahko izenačile šele v 170 letih.
Delajo celo več, dobijo manj
Čeprav so ženske naredile velik napredek na področju izobraževanja in ne le dohitele moške, ampak so jih v 95 državah tudi prehitele, še vedno zaslužijo manj od moških. Po drugi strani delajo več ur. Prav tako je manj verjetno, da bodo na visokih menedžerskih položajih.
Neenakosti se celo povečujejo
WEF neenakosti med spoloma sistematično meri od leta 2006, in sicer na štirih področjih - izobraževanje, zdravstvo, ekonomske priložnosti in politične pravice oz. moč. Na vseh področjih se neenakosti zmanjšujejo, le na ekonomskem se nasprotno - povečujejo, so opozorili v Ženevi, kjer je sedež WEF.
"Napredek proti enakosti v ključnem ekonomskem stebru se je dramatično upočasnil. Razlika je zdaj pri 59 odstotkih, največja od leta 2008," so opozorili v izjavi za javnost.
Na podlagi zadnjih enajstih let so izračunali, da bo ob nadaljevanju sedanjega trenda potrebnih 170 let za izenačenje ekonomskih priložnosti med spoloma.
V Zahodni Evropi bi lahko enakost dosegli "že" v 47 letih, v Južni Aziji bi trajalo tudi več kot tisoč let
Gre sicer za povprečje za celoten svet. Razlike med spoloma so glede na regije v svetu namreč lahko zelo velike. Tako bi npr. v Južni Aziji trajalo tudi več kot tisoč let, da bi izenačili razlike med spoloma. V Zahodni Evropi bi medtem lahko enakost dosegli "že" v 47 letih.
Najmanjše razlike so sicer v nordijskih državah, ki so na vrhu lestvice enakosti med spoloma. Najbolje se je odrezala Islandija, sledijo Finska, Norveška in Švedska.
Na petem mestu je sicer relativno presenetljivo Ruanda. To je posledica odločitve predsednika Paula Kagameja, da bo enakost med spoloma ena njegovih ključnih politik pri doseganju sprave in obnove po genocidu v tej državi. Po drugi strani je sicer Kagame tarča kritik, da državo vodi avtoritativno in zatira politično opozicijo.
Slovenija je na osmem mestu.
Celotno lestvico si lahko pogledate TUKAJ.
Na Islandiji so ženske stavkale
In kaj so storile ženske na Islandiji, ki se je najbolje odrezala, saj je vrzel med moškimi in ženskami le 14 odstotna?
Ženske so se v ponedeljek množično odpravile na ulice, in sicer točno ob 14.38. Delale so pač toliko, kolikor so plačane. Prvič so to storile 24. oktobra 1975. Takrat jih je kar 90 odstotkov stavkalo, in ne le v službi, temveč v vseh sferah življenja. Stavkale so tako, da niso šle na delo, niso opravljale gospodinjskih opravil in podobno.
Pred tem usodnim 24. oktobrom leta 1975 je v zgodovini parlamenta sedelo le devet žensk.
V petih letih pa se je veliko spremenilo: dobili so prvo predsednico države Vigdis Finnbogadottir, ki je bila na položaju vse do 1996.
Do leta 1999 je v parlamentu sedelo že več kot tretjina žensk.
In še več: trenutne številke kažejo, da si 90 odstotkov moških po rojstvu otroka vzame starševski dopust. Ko pa ga zaključijo, še naprej aktivno skrbijo za otroke in gospodinjstvo.
Boj za hčerke
Ob tokratnem protestu so ženske sporočile, da je nesprejemljivo, da morajo dolga leta čakati na popravo krivic, ki se dogajajo.
Na protestu je bilo tudi veliko moških, ki so zahtevali odpravo razlik. Med njimi so bili tudi očetje, ki so zaskrbljeni za prihodnost svojih hčera.
KOMENTARJI (195)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.