V spornem tvitu je ameriški predsednik Donald Trump zapisal, da je "po 52 letih čas, da ZDA popolnoma priznajo izraelsko suverenost nad Golansko planoto, ki je ključnega strateškega in varnostnega pomena za izraelsko državo in regionalno stabilnost".
To je ozemlje izjemnega strateškega pomena, ki so ga v šestdnevni oziroma tretji izraelsko-arabski vojni iz leta 1967 zasedle izraelske sile. Izrael je junija tega leta napadel egiptovska, jordanska, iraška in sirska letališča. V šestih dneh je zavzel Jeruzalem, prodrl vse do Sueškega prekopa in zasedel Golansko planoto. Izrael, ki je imel podporo ZDA, se ni več umaknil z zasedenih ozemelj. Sirija si je leta 1973 sicer poskušala povrniti izgubljena ozemlja, a neuspešno. Okupacije mednarodna skupnost ne priznava, ozemlje pa ostaja eno glavnih vprašanj izraelsko-arabskega spora. Leta 1981 je Izrael prav tako sprejel zakon, s katerim je planoto tudi aneksiral.
'Golanska planota bo ostala sirska'
Trumpove besede so tako naletele na številne kritike, saj gre za drastično spremembo ameriške politike do okupiranega ozemlja. Rusija in Iran, zaveznici sirskega režima, sta obsodili Trumpove načrte. Obe državi sta poslali svoje sile v Sirijo, kjer se borijo na strani predsednika Bašarja Al Asada: "To nelegalno in nesprejemljivo priznanje ne spremeni dejstva, da pripada Siriji," je sporočilo iransko zunanje ministrstvo po poročanju Reutersa.
Da je poteza pripeljala Bližnji vzhod na rob nove krize, meni tudi Turčija in dodaja, da legitimizacija okupacije Golanske planote ne sme biti dovoljena.
Najostreje se je odzvala Sirija, ki pravi, da Trumpove besede kažejo na "slepo" pristranskost ZDA do Izraela in do sionistične okupacije ter kršijo mednarodno pravo. "Sirski narod je še bolj odločen, da osvobodi ta dragoceni del sirske narodne zemlje skozi vsa razpoložljiva sredstva." Golanska planota bo ostala "sirska, arabska", so še zapisali v sporočilu za javnost.
Iz Kremlja pa so medtem sporočili, da gre za zgolj Trumpov poziv, pri čemer upajo, da bo tudi ostalo, poroča STA. Takšni pozivi po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova predstavljajo tveganje za resno destabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu in škodujejo naporom za iskanje rešitve.
'Lahko si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če Izrael ne bi bil na Golanu. Iran bi imeli na obalah Galilejskega morja'
Na drugi strani je odločitev z zadovoljstvom pozdravil izraelski premier Benjamin Netanyahu, ki je možnost priznanja prvič omenil že februarja 2017 na srečanju s Trumpom v Beli hiši. Premier ameriškega predsednika zdaj tako hvali za "zgodovinsko" odločitev, ki prihaja prav v času predvolilne kampanje v Izraelu.
A Trumpova odločitev morda le ni tako nepričakovana – že novembra lani so ZDA prvič v zgodovini v OZN glasovale proti simbolični obsodbi izraelske prisotnosti na planoti.
Vse od 2011 Izrael trdi, da Golan predstavlja nekakšno 'nevtralno, varovalno območje', ki ščiti Izrael pred sirsko vojno, v kateri predsednika Bašarja podpira tudi Iran. "Lahko si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če Izrael ne bi bil na Golanu. Iran bi imeli na obalah Galilejskega morja," je Netanyahu nedavno dejal na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom, piše New York Times.
Če bi ZDA priznale izraelsko suverenost nad Golansko planoto, bi bil to prvi primer priznanja suverenosti nad območjem, ki si ga je država protipravno prisvojila, piše STA. Resoluciji Varnostnega sveta ZN 242 in 497 predstavljata pravno podlago, da je Izrael z enostransko priključitvijo sirskega ozemlja kršil mednarodno pravo.
KOMENTARJI (135)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.