Pod peticijo naj bi se po pisanju Guardiana podpisalo več sto zaposlenih, ki nasprotujejo dosledni implementaciji ameriške migracijske politike na južni meji.
Skupina podpisnikov si je nadela ime Googlers for Human Rights, nasprotujejo pa, da bi družba z vlado sodelovala na področju hranjenja podatkov.
To ni prva takšna akcija Googlovih zaposlenih. Družba je marca lani potrdila, da je vključena v 250 milijonov dolarjev vreden projekt ameriškega obrambnega ministrstva, kjer naj bi s pomočjo umetne inteligence izboljšali natančnost napadov z droni. Takrat je peticijo podpisalo okoli 30000 zaposlenih, Google pa je nato dopustil, da je pogodba padla v vodo.
Tokrat je podpisanih okoli 800 ljudi, ki ameriške agencije obtožujejo, da "zlorabljajo človekove pravice". Menijo, da bi sodelovanje družbe z agencijami kot so CBP, ICE ali ORR, pomenilo, da Google "svojo integriteto prodaja v zameno za dobiček". Aktualni politiki preprečevanja nezakonitih migracij, ki je bila sicer v veljavi tudi pod prejšnjim predsednikom Barackom Obamo, očitajo, da med drugim ločuje družine, kar lahko vodi v smrt otrok.
Agencije kot je ICE so vse odkar je v Beli hiši Donald Trump, tarča kritik zaradi ravnanja z nezakonitimi priseljenci. Nekdanji šef Thomas Homan je imel pred časom zelo odmevno javno soočenje s kongresnico Alexandrio Ocasio-Cortez zaradi ločevanja družin. Homan ji je pojasnil, da družine ločujejo, kot ločujejo vse druge starše in otroke, če se starši zaradi prestopkov znajdejo v uradnem postopku. Na vztrajanje Ocasio-Cortezove, da ti starši niso storili ničesar narobe, pa je dejal, da gre za ljudi, ki mejo prestopajo nezakonito, namesto, da bi se pojavili na vstopni točki in tam zaprosili za azil. "Naj gredo po zakoniti poti," je bil jasen in si nakopal jezo demokratov.
Protesti Googlovih zaposlenih se sice ne končajo pri sodelovanju z vlado. Lani so se pritožili čez načine, kako družba ravna v primerih spolnega nadlegovanja, kar je vodilo k implementaciji novih smernic o primernem vedenju na delovnem mestu.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.