Gorbačov je nezadovoljen

Nekdanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je bil danes kritičen do vodstva v Moskvi in ocenil, da država nazaduje. Ob tem je zahteval demokratične reforme v Rusiji. Gorbačov je govoril v luči 20-letnice neuspelega puča v Moskvi 19. avgusta 1991, ki je pripomogel k razpadu tedanje Sovjetske zveze.

Rusija po mnenju Gorbačova še vedno delno živi v sistemu iz časov sovjetskega diktatorja Stalina. Ob tem se je zavzel za spremembe na najvišji vodstveni ravni. Gorbačov je še dejal, da v Rusiji potrebujejo poštene volitve. Ob tem se je zavzel za ponovno uvedbo neposrednih volitev guvernerjev in enokrožnega volilnega sistema, ki so ga za časa Vladimirja Putina, ko je bil ta predsednik, ukinili.

Preberite tudi: Medvedjev in Putin ves čas tekmujeta za naklonjenost volivcev. Končni spopad bo na predsedniških volitvah prihodnje leto. Za rast priljubljenosti pa se skupaj tudi odpravita lovit ribe.

Nobelov nagrajenec za mir je kritiziral tudi stranko sedanjega premierja Putina Enotna Rusija, ki jo je opisal kot slabo kopijo nekdanje komunistične partije. Kritičen je bil tudi do Ljudske fronte, neke vrste krovne nevladne organizacije, ki vključuje organizacije, politične stranke in sindikate, ustanovljene z blagoslovom Putina.

Številni v njej vidijo poskus, da bi si Putin pred parlamentarnimi volitvami decembra letos in predsedniškimi marca prihodnje leto zagotovil čim širšo podporo. "Izmišljajo si razne nekoristne skupine, neke fronte," je komentiral Gorbačov.

80-letni nekdanji voditelj se je sicer izognil osebni kritiki Putina in priznal, da si vendarle zasluži pohvalo, ker je stabiliziral državo po gospodarski stagnaciji in kaosu v prvem desetletju po razpadu Sovjetske zveze. Je pa obenem kritiziral vladni sistem, ki ga je vzpostavil Putin, in ob tem menil, da je država zaradi manipulacij glede volitev nazadovala.

Gorbačov, zagovornik politike "glasnosti" (odprtost) in "perestrojke" (preobrazba), je spregovoril za javnost pred 19. avgustom, ko bodo v Rusiji obeležili 20 let od neuspelega puča v Moskvi, ko je samooklicani državni komite za izredne razmere sporočil, da je sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov iz zdravstvenih razlogov odstavljen.

Tri dni je strašil duh nove sovjetske diktature, vendar je poskus puča naletel na ogorčen odpor ruskega predsednika Borisa Jelcina. Na ulice je šlo več sto tisoč ljudi, ki so želeli nadaljevati pot k večji demokraciji. Poslopje parlamenta so varovale v naglici postavljene barikade. Jelcin je s tanka pozval k splošni stavki.

21. avgusta 1991 zvečer so se zarotniki vdali. Čete so se vrnile v vojašnice, upornike so zaprli, Gorbačov pa se je vrnil v Moskvo svoboden, vendar vseeno premagan. Neuspešen poskus zarotnikov, da bi znova obudili Sovjetsko zvezo, je zapečatil njeno usodo. Komunistična vladavina se je zlomila, tako kot pred tem v drugih državah vzhodnega bloka. Konec leta 1991 je iz razpadle Sovjetske zveze nastalo 15 novih držav.

V Moskvi bodo spomin na okroglo obletnico obeležili s številnimi slovesnostmi, vendar naj bi bile te po mnenju opazovalcev letos bolj skromne. Liberalne ruske skupine pa bodo 22. avgusta obeležile "zmago" nad pučisti in s tem spomnile sedanjo oblast na pomen uresničevanja ciljev ruskega demokratičnega gibanja s konca 80. let in začetka 90. let 20. stoletja.