Gostinci ujeti v začarani krog, lokale bi odpirali že v rumeni fazi

Tanja Pintarič, Janez Zdešar in Borut Režek so trije gostinci, ki so se v času epidemije znašli v začaranem krogu.

Pintaričeva iz Gostilne Rajh poudarja, da je drugi val prišel ravno v času tedna restavracij. "V petek, 16. oktobra, okoli 15. ure smo iz medijev izvedeli, da se lokali v naši regiji zapirajo. To nas je zelo presenetilo, saj smo imeli v soboto in nedeljo še veliko rezervacij," pravi. Hkrati pa opozarja, da je zaradi zaprtja ostalo veliko neuporabljenih sestavin.

"Delamo,  vse je plačano. Ampak ni nobenega dobička," pa razlaga Režek iz Picerije Arkada.

Tudi Zdešar iz gostinstva AP gost pravi, da se komaj še držijo nad gladino vode. "Trenutno delamo s četrtino zmogljivosti. V dveh lokalih imamo prevzem hrane, vendar pa ustvarjamo le nekje četrtino prometa, kot ga je bilo pred krizo." Tukaj pa so še najemnina, odvoz smeti in plače zaposlenih, ki jih je treba plačati, ne glede na to ali delaš ali ne. Stroški so sicer nižji, a zagotovo ne toliko, da bi lahko poslovali z dobičkom, dodaja.

"Bili smo edini odprti v okolici, dostavo pa imamo že 10 let in je nekako šlo," pove Režek ter dodaja, da gostilne ne morejo živeti zgolj od dostave. Dokaj uspešen vnovični zagon je gostince sicer navdajal z upanjem, da bo tudi drugi val kratkotrajen. A upanje zdaj že umira, so jasni. Tudi Pintaričeva priznava, da ni pričakovala takšne, hujše, jesenske situacije.

Kljub težkim časom skušajo vsi trije svojo ekipo obdržati, saj - kot pravijo - v gostinstvu že nekaj let primanjkuje kadra. "Nekateri odhajajo iz gostinstva in gredo v druge dejavnosti," pripoveduje Zdešar, ki ga skrbi, da bo tega zdaj čedalje več.

Da ne bo še več lokalov končalo kot ljubljanski bistro Kucha, ki je zaradi drugega vala epidemije in vrtoglavih stroškov moral za vedno zapreti svoja vrata, si gostinci želijo, da bi lahko odpirali že v rumeni fazi. Kljub vsemu pa bodo tudi ukrepi morali biti takrat življenjski.