Gotovina zagotavlja, da priznava haaško sodišče, njegove legitimnosti pa ni nikoli postavljal pod vprašaj, je pojasnil. "Ker je bila vložena obtožnica proti meni, vem, da moram svojo nedolžnost dokazati pred sodiščem," je dejal Ante Gotovina, ki se po lastnih besedah ne počuti kot begunec, prepričan pa je, da je žrtev političnih manipulacij, saj mu, po njegovem, leta 1998 tedanja hrvaška oblast ni dovolila pogovora s haaškimi preiskovalci.
Haaško sodišče je obtožnico proti Gotovini izdalo zaradi zločinov, storjenih na Hrvaškem med operacijo Nevihta leta 1995. Očitajo mu tudi kršitev vojnega prava. Odgovoren naj bi bil za umor 150 Srbov iz Krajine in za izginotje več sto drugih, pa tudi za pregon med 150.000 do 200.000 Srbov.
Obtožbe za vojne zločine med operacijo Nevihta general zavrača s trditvijo, da je takrat poveljeval hrvaškim enotam v BiH. “Če bodo haaški preiskovalci tudi po pogovoru z mano vztrajali pri obtožnici, bom v Haag odšel prostovoljno,” dodaja Gotovina.
Zaradi Gotovine glavni urednik Nacionala na policijo
Nacional na naslovnici objavlja fotografijo generala Gotovine, za katerega uradno ni znano, kje se nahaja, z glavnim urednikom časopisa Ivom Pukanićem. Gotovina je "v ilegalo" odšel leta 2001, skrival pa naj bi se v BiH. Hrvaško notranje ministrstvo je sporočilo, da bodo s Pukanićem opravili informativni pogovor o okoliščinah nastanka intervjuja z Gotovino.
Oglasil se je tudi premier Ivica Račan, ki je Gotovini sporočil, da mu bo vlada pomagala, če se preda haaškemu sodišču. Hrvaško notranje ministrstvo je sicer nedavno razpisalo nagrado v višini deset milijonov tolarjev za vsako informacijo, ki bi jih privedla do Gotovine.
Hrvaški predsednik Stipe Mesić pa meni, da si lahko hrvaški general s tem, da odgovori na vprašanja haaškega sodišča, izboljša sicer neugoden položaj, v katerega ga je privedla predhodna hrvaška oblast, ko mu je onemogočila, da bi se branil že v preiskovalnem delu postopka.