V prvih šestih mesecih letošnjega leta smo iz Slovenije izvozili več kot 33.000 živih glav goveje živine, to je ista številka, kot smo jih v tem času v Sloveniji zaklali in prodali.
"To je velik problem, Slovenija je sicer samooskrbna, ima dovolj govedine za svojo lastno potrošnjo, pa vendar se je s tem nekontroliranim izvozom povzročilo tudi to, da v Sloveniji primanjkuje in da so cene tako visoke, kot so," opozarja Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin.
Še huje bo, tako Krivec, če bi sledili vladnemu predlogu o regulaciji cen, s katero naj bi po mnenju predsednika vlade Roberta Goloba rast cen zamejili.
"Če bomo hoteli imeti govedino na policah, jo bomo morali še precej več plačati, kot jo trenutno. Če bomo pa zamejili cene, pa se bo zgodilo, da govedine ne bo na naših policah, ker bo šla vsa v izvoz. Ker ni stanje takšno samo pri nas, ampak v vsej Evropi," svari.
Da bi šlo pri regulaciji cen za rokohitrski ukrep, meni agrarni ekonomist in izredni profesor Biotehnične fakultete Luka Juvančič: "To je ukrep, ki dokazano naredi več škode kot koristi." Pravi, da se lahko ozremo k izvedbi takih ukrepov predvsem pri prejšnji prehranski inflaciji na Madžarskem in Hrvaškem, kjer sta se zgodili dve stvari. Ena je ta, da so regulirani proizvodi izginili s polic, druga pa je po Juvančičevih besedah ta, da se je drastično poslabšala kakovost proizvodov, ki jih trgovci nabavljajo.
Do ukrepa regulacije cen so bili včeraj zadržani tudi na kmetijskem ministrstvu, danes pa tudi predstavniki kmetov. "To uravnavanje cen na tržnem gospodarstvu verjetno ne bo prineslo želenega učinka in bi z zelo tresočo roko presojali takšne ukrepe, torej z veliko mero previdnosti," pravi predsednik kmetijske zbornice (KZGS) Jože Podgoršek.
Na kmetijski zbornici sicer pozdravljajo predlog Nove Slovenije (NSi), da bi 15 osnovnim živilom znižali davčno stopnjo z 9,5 odstotka na 5 odstotkov. "To je zagotovo lahko eden od ukrepov države, da znižamo maloprodajno ceno hrane in to je zagotovo predlog, s katerim mi resnično nimamo težav in ga lahko podpremo," pravi Podgoršek.
A čeprav bi bila cena za potrošnike sprva nižja, je pa to potem tudi proračunski problem, ker se bo v proračun steklo manj denarja, opozarja Krivec.
"Posledica bi najverjetneje bila ta, da se končna cena hrane za kupca ne bi bistveno spremenila, ampak bi se ta znižani DDV preselil k enemu od akterjev v verigi preskrbe s hrano," ob tem meni Juvančič. Namesto tega predlaga, da na dolgi rok krepimo verige in povezanost med kmeti, opolnomočimo pa tudi potrošnika, da ta ne bo več kupoval preveč in slabo, pač pa zmerno, lokalno in sezonsko.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.