'Na takšnem splavu se lahko preživi mesec dni, zato je treba iskati naprej'

Po apelu obupane družine pogrešanega hrvaškega kapitana Dina Miškića, naj ukrepa, je hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović francoskega predsednika Emmanuela Macrona prosila, naj se zavzame za nadaljevanje iskalne akcije pogrešanih mornarjev v Atlantiku.

Prosila ga je, naj pripomore k temu, da reševalne ekipe Miškića in njegovo posadko iščejo, vse dokler obstaja najmanjša verjetnost, da bi jih našli žive, so sporočili iz urada predsednice. Ta se je francoskemu kolegu tudi zahvalila za napore, ki so jih njihove oblasti in vsi pristojni doslej že vložili v ta primer.

Oglasil se je tudi hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman, ki prav tako kot družina pogrešanega kapitana verjame, da je Miškić še živ in da še niso izčrpali vseh možnosti, ki so na voljo. "Trgovske ladje, čolni in letala, ki prehajajo območje, imajo navodila, da so pozorni. Ni še vsega konec. Družina, prijatelji in mi upamo in verjamemo, da je kapitan živ," je dejal. "Ko gre za življenja hrvaških državljanov, smo v prvi vrsti tukaj mi, da jih zaščitimo," je še dodal.

Po tednu dni presodili, da upanja za preživele ni več

Kot je znano, je vlačilec Bourbon Rhode s 14 ljudmi na krovu zaradi močnih valov, v katerih se je znašel zaradi orkana Lorenzo, potonil 26. septembra v Atlantiku, 2.000 kilometrov od najbližjega kopna – francoskega otoka Martinik.

Reševalne ekipe so našle tri preživele in štiri trupla, za sedmimi mornarji in tremi reševalnimi čolni pa se je izgubila vsaka sled. "Od torka, 1. oktobra, nismo našli niti ene osebe. Po tednu dni iskanja je možnost za preživetje teh ljudi na morju, četudi so dobro opremljeni, močno zmanjšana," so po poročanju France Presse v soboto sporočili koordinatorji iskanja iz Martinika in prekinili iskalno akcijo.

Po podatkih francoskega kriznega štaba CROSS je bila ta njihova največja na morju v zadnjih 20 letih. Vanjo so bili vključena letala in helikopter, pa posebni čolni in letala ter vse trgovske ladje, ki so bile v bližini. Preiskali so 110.000 kvadratnih kilometrov oceana, kar je dvakratno ozemlje Hrvaške.

Obupana družina verjame v čudež

Družina kapitana iz Šibenika je zaradi prekinitve iskalne akcije, ki so jo označili za "škandalozno in sramotno odločitev", šokirana, besna in obupana. Apelirali so na hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, predsednico Grabar-Kitarovićevo in celotno hrvaško vlado, naj jim pomagajo v borbi za "iskanje prave resnice o nesreči, ki je uničila življenja 14 družin".

"Prosimo vas, da v tej mučni situaciji izkoristite svoj vpliv za to, da bi se iskanje nadaljevalo, vse dokler ne najdejo treh splavov. Kot predstavnike oblasti vas prosimo, da naredite vse, kar je v vaši moči, da resnica pride na dan in da se takšna tragedija ne zgodi nikoli več v družini nobenega hrvaškega pomorščaka," je še pozvala družina kapitana, ki ne more verjeti, da je mrtev.

'Na takšnih splavih se lahko preživi mesec dni'

Dragomir Mucić, upokojeni kapitan in član sindikata hrvaških pomorščakov, je za televizijo N1 pojasnil, kako delujejo rešilni čolni oz. splavi. "To so samonapihljivi splavi, ki se nahajajo na dvignjenem delu plovila. V tem primeru sta bila dva na levi in dva na desni strani. Na čoln so navezani z vrvjo in s hidrostatičnimi kljukami. Funkcija teh kljuk v primeru, da čoln potone, je, da splave, če jih nihče ne aktivira, aktivirajo one. Ti se napihnejo in razširijo ter obdržijo na površini. Nekateri imajo – ne vem, ali tudi v tem primeru – celo šotor za zaščito pred soncem oz. vremenskimi nevšečnosti. Ti splavi ne potonejo, torej morajo nekje biti," je prepričan Mucić.

Vsak tak splav bi moral imeti tudi radar, ki se z njegovo aktivacijo sproži. "Trgovske ladje, ki bodo plule mimo, bi jih s svojimi radarji morale zaznati. Ali jih bodo, bomo še videli. Jaz sem optimističen, upam, da bomo Dina in člane njegove posadke našli," je še dodal.

"Na teh splavih se lahko preživi tudi mesec dni, zato je treba iskati še naprej. Upanje umre zadnje," pa je prepričan tajnik v sindikatu Neven Melvan. "V tem primeru je vsekakor treba nadaljevati z iskalno akcijo. Dejstvo je, da treh splavov niso našli in da se na njih da preživeti dlje časa. Mislim, da bi lahko iskali še vsaj deset dni, ne glede na stroške in na težave, ki pri tem nastajajo. Dokler obstaja vsaj odstotek možnosti, da so živi, obstaja tudi upanje," je še dodal.

Prebivalci Šibenika so na Facebooku sprožili peticijo, s katero zahtevajo nadaljevanje iskalne akcije. V samo nekaj urah jo je podpisalo več tisoč ljudi, do tega trenutka pa 25.500.