Sposojajo si, da bodo lahko vrnili

Grčija ima "velik potencial" in si bo opomogla po globoki gospodarski in finančni krizi, je danes v Berlinu na konferenci nemškega industrijskega združenja poudaril grški premier George Papandreu. "Sposojamo si, da bomo vrnili".  Izpostavil je, kako zelo se Grki trudijo pri udejanjanju zastavljenih reform. "Toliko ljudi v Grčiji me sprašuje: ali je vredno, ali nam lahko uspe? Jaz jim odgovorim: da, lahko," je dejal Papandreu. Ob tem je obljubil, da bo Grčija vztrajala pri svojih zavezah. "Grki si bomo izborili pot nazaj k rasti in blaginji," je dejal.

Hkrati je pozval Evropo k enotnosti ter posvaril pred kaznovanjem in roganjem tej državi. "Vztrajno kritiziranje Grčije je globoko frustrirajoče," je dejal. "Frustrirajoče ne le na politični ravni, kjer s superčloveškim trudom poskušamo doseči stroge cilje v času poglabljajoče se recesije, ampak frustrirajoče tudi za Grke, ki izvajajo boleče žrtve in težke spremembe," je še menil.

Da bo Nemčija podprla Grčijo na vse mogoče načine, pa je v nagovoru predstavnikom nemške industrije po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poudarila kanclerka Angela Merkel. "Res spoštujemo, kar je Grčija naredila glede strukturnih sprememb," je poudarila. "Vsi želimo okrepiti Grčijo. Državi bomo dali kakršno koli možno pomoč, da ne bomo mesec za mesecem poslušali slabih novic," je poudarila. Kanclerka je sicer vztrajala, da gre za dolžniško krizo, ne krizo evra. "Pot iz te dolžniške krize bo zahtevala solidarnost," je menila in dodala, da je njena prioriteta "stabilnost evra". "Zato bomo podpirali vsako državo, ki bo počela prave stvari."

Potrebni bodo supernapori

Medtem pa je v Atenah govoril grški finančni minister Evangelos Venizelos, ki je prav tako zagotovil, da Grčija ostaja zvesta dogovoru, ki so ga skupaj s predstavniki Evropske centralne banke (ECB) in predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) dosegli 21. julija. Zagotovil je tudi, da bodo v parlamentu sprejeli cel paket napovedanih varčevalnih ukrepov, tako da bo lahko prvi del nove tranše pomoči odobren. Venizelos pravi, da je optimističen, hkrati pa želi grški zasebni sektor opogumiti, da bi sodeloval pri reševanju grškega dolga.

ECB in IMF skupaj z Evropsko unijo tvorita t. i. trojko za reševanje Grčije, trojka je od Aten zahtevala pisno zagotovilo, da bodo sprejele vse potrebne ukrepe, na podlagi katerih bodo uspešno izvedli fiskalno konsolidacijo in izpolnili zahtevane pogoje za pridobitev nove tranše v višini 110 milijard evrov. Šele nato bodo finančni ministri vseh članic evroobmočja glasovali o tej pomoči.

"Potrebni bodo supernapori, da bi dosegli naše fiskalne cilje za zmanjšanje deficita iz letošnjega leta, za prihodnje leto pa se obetajo še novi ukrepi, da bi lahko že takrat po veliko letih dosegli proračunski presežek," je povedal minister. Pri tem pa je napovedal, da želi vlada že prihodnji mesec sprejeti nove ukrepe.

Stavkajo zaposleni v javnem prometu in na davčnih uradnih

Grki, ki ostro nasprotujejo novemu svežnju varčevalnih ukrepov, pa že stavkajo. Z dela so tako danes odšli zaposleni v javnem prometu, poleg uslužbencev javnega prometa pa so svojo 48-urno stavko začeli tudi uslužbenci grškega davčnega urada in nekateri uslužbenci na finančnem ministrstvu. Stavko sta napovedali tudi dve največji sindikalni združenji. GSEE, ki združuje sindikate zasebnega sektorja bo 19. oktobra sodeloval v splošni stavki, javni sektor pa bo pod okriljem združenja ADEDY stavkal že 5. oktobra.

Predstavnik evropskega komisarja za gospodarstvo Amadeu Altafaj je dejal, da je Grčija pred "trenutkom resnice". "To je zadnja priložnost, da se izogne kolapsu svojega gospodarstva. V popolnosti mora izpolniti kriterije, če želi dobiti dogovorjena sredstva," dodaja Altafaj.

Grčijo bi pomagala reševati tudi Japonska

Japonska je sporočila, da bi lahko v sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami in državami Grčiji pomagala pri njenih finančnih težavah. Finančni minister Džun Azumi je ob tem poudaril, da države evroobmočja potrebujejo racionalen načrt za ublažitev krize. Seveda pa ima Japonska svoje namene, saj ministrove trditve sledijo padcu glavnega japonskega borznega indeksa Nikkei 225. Ta je namreč dosegel najnižjo raven v zadnjih dveh letih in pol, danes pa si je že nekoliko opomogel.

"Če bo predstavljen resen in trden program, ki bo vključeval razumno vsoto denarja in bo lahko trgom, kar se tiče Grčije, predstavljal neko mero varnosti, potem ne bi izključil možnosti, da tudi Japonska nase prevzame del bremena," je povedal Azumi. Evropa je namreč zelo pomemben trg za japonske izvoznike, zato se poraja resen strah, da bi lahko težave v evroobmočju dodatno ohromile že tako počasno japonsko gospodarsko rast.

Analitik pri hiši JP Morgan Masaaki Kanno je dejal, da bo tudi Japonska imela velike težave, če se bo kriza iz Evrope preselila na druge dele sveta. V tem primeru bi se lahko japonski jen v primerjavi z evrom in dolarjem še okrepil, to pa za japonske izvoznike ni ravno obetajoče, saj bi to v tujini podražilo njihove izdelke.

Kot že rečeno, pa se je kriza že pokazala na tokijski borzi, zato Kanno opozarja, da bi se lahko nadaljevanje tega odločilno odrazilo tudi v japonskem gospodarstvu. "Japonske banke in zavarovalnice veliko investirajo v delnice in če bo Nikkei še naprej padal, bo v krizi tudi japonski finančni sistem," pojasnjuje japonski analitik.