Grčija naj bi pričakovala 15 milijard evrov iz Moskve in Pekinga

V Grčijo bi se po poročanju grških medijev lahko kmalu steklo do 15 milijard evrov iz Rusije in Kitajske. Šlo naj bi za predplačila za velike projekte, kot je načrtovani plinovod, prek katerega naj bi Rusija dobavljala zemeljski plin v Evropo. V Moskvi so medtem že zanikali, da naj bi bili pred podpisom kakega dogovora.

Kot piše v svoji spletni izdaji nemški časnik Spiegel, bi lahko Grčija in Rusija sporazum glede omenjenega plinovoda podpisali že v torek. Atene računajo, da bi tako lahko kot neke vrste predplačilo za prihodnje pristojbine za transport ruskega plina dobile od Moskve od tri do pet milijard evrov.

O tem se je grški premier Aleksis Cipras pogovarjal med obiskom v Moskvi na začetku tega meseca. Interes za okrepitev gospodarskega sodelovanja med Rusijo in Grčijo je tedaj po srečanju s Ciprasom izrazil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Nakazal je predvsem možnost vlaganja v večje infrastrukturne projekte v Grčiji in izpostavil možno sodelovanje Grčije pri izgradnji novega plinovoda v EU preko Turčije, ki naj bi nadomestil odpovedani Južni tok.

Kremelj pravi, da nimajo finančnih dogovorov z Grčijo

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov, je zanikal pisanje grških medijev in dejal, da na mizi ni nobenega dogovora z Grčijo, je poročala ruska tiskovna agencija Ria novosti.

Spomnil je, da Cipras med obiskom v Moskvi ni zaprosil za finančno pomoč. "Seveda je bilo govora o sodelovanju v energetiki. Dogovorili smo se, da se bodo pogovori na tem področju nadaljevali na strokovni ravni, vendar pa Rusija ni obljubila nobene finančne pomoči, ker nihče zanjo niti ni zaprosil," je dejal Peskov.

Denar si Grčija obeta tudi od Kitajske. Po poročanju grških tednikov Agora in Karfi, ki se sklicujeta na vladne vire, si Grčija od Kitajske obeta deset milijard evrov, ki naj bi jih Peking namenil kot predplačilo za uporabo največjega grškega pristanišča Pirej in kitajski vstop v grške železnice, navaja nemški spletni portal Tagesschau.

Z milijardami iz Moskve in Pekinga želi Grčija po pisanju Spiegla napolniti državno blagajno in si tako zagotoviti več manevrskega prostora v pogajanjih s tujimi posojilodajalci o izplačilu nadaljnjih dobrih sedem milijard evrov finančne pomoči.

Tudi, če bi Grčija dobila pričakovani denar, to ne bi rešilo njenih težav

V uradnih Atenah zaenkrat teh medijskih navedb še niso komentirali. Se je pa medtem v Washingtonu, kjer se bo udeležil zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, oglasil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble.

Kot je dejal, bi bil vesel, če bi se omenjene napovedi izkazale za resnične in bi Grčija dobila denar v naprej, a je hkrati menil, da to ne bo rešilo grških problemov v zvezi z izvrševanjem obveznosti do evropskih partnerjev.

Grčija mora v zameno za nadaljnjo finančno pomoč do konca meseca s članicami EU skleniti zavezujoč dogovor o paketu reform. Atene so sicer predstavile nekaj predlogov, a ti za zdaj niso zadostni.