Omenjeno odločitev je grški svet za obrambo sprejel na današnjem zasedanju, ki ga je vodil obrambni minister Janos Papantoniu. Grško ministrstvo za obrambo je še zagotovilo, da odločitev o odpravi odloka o splošni mobilizaciji ne bo imela nobenih posledic na operacijsko sposobnost grških oboroženih sil. Predhodnik Papantoniuja, Akis Cohadzopulos je marca lani izrazil pripravljenost za odpravo odloka o splošni mobilizaciji, ki po njegovih besedah "ni imel učinka na provokativno dejanje Turčije".
Nekdanja britanska kolonija Ciper se je osamosvojila leta 1960. Po etničnih nemirih in državnem udaru, ki so ga od podpori vojaškega režima v Grčiji izvedli častniki Ciprske narodne garde, privrženci skrajno desničarskega gibanja EOKA, je leta 1974 na Cipru posredovala Turčija. Enote turške vojske so zasedle severni del otoka in omogočile ustanovitev turške države, ki se je leta 1983 preimenoval v neodvisno Turško republiko severni Ciper.
Razmejitveno črto med severnim in južnim delom Cipra (t.i. Atilova črta) od takrat varujejo mirovne enote Združenih narodov. Odtlej po pokroviteljstvom ZN potekajo tudi pogovori za rešitev spora, vendar so večinoma neuspešni. Medtem ko turška stran vztraja na ohlapni državni zvezi, pa si grška prizadeva za državo z močno centralno oblastjo. Sicer pa je Ciper pod pritiskom tudi zato, ker si prizadeva za priključitev Evropski uniji leta 2004.
