Grčija že od makedonske razglasitve samostojnosti nasprotuje uporabi imena 'Republika Makedonija', ki je sicer zapisano v makedonski ustavi, pri čemer so jo takrat podprle tako države EU, kot zveza Nato, razen Turčije. V Atenah so zaradi ameriške odločitve že izrazili zaskrbljenost, pri ZDA pa se je Grčija uradno pritožila na potezo Washingtona. Grški zunanji minister Petros Moliviatis, ki je poklical na pogovor ameriškega veleposlanika v Atenah Thomasa Millerja, je po srečanju povedal, da je posvaril pred negativnimi posledicami te odločitve.
Zgodovinsko ozadje
Zaradi uporabe imena Republika Makedonija so odnosi med Skopjem in Atenami napeti že več let. Grki namreč vztrajajo, da ime Makedonija pripada severni grški pokrajini in da bi njegova uporaba za poimenovanje nekdanje jugoslovanske republike lahko razvnela nacionalizem med pripadniki Makedoncev v Grčiji. Odnosi med Grčijo in Makedonijo so se zaradi imena zapletli, potem ko je slednja leta 1991 razglasila neodvisnost. Grčija je z grožnjo veta leta 1993 dosegla, da je bila država v OZN sprejeta pod začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Spor je dosegel vrhunec leta 1994, ko je Grčija za Makedonijo uvedla trgovinski embargo.
Makedonija pod pritiskom sosednjih držav
Makedonija se je v preteklih letih znašla pod velikim pritiskom sosednjih držav. Medtem ko Grki nasprotujejo priznanju njenega imena v mednarodnih odnosih, Srbija zavrača priznanje avtonomnosti makedonske cerkve, Bolgarija pa ime države sicer priznava, a zavrača obstoj makedonskega jezika in makedonskega naroda. Le z Albanijo Makedonija na videz nima nobenih težav, ima pa zato težave z Albanci, živečimi v Makedoniji, ki predstavljajo dobro petino prebivalstva in zahtevajo za svojo skupnost več pravic. Zaradi tega se je Makedonija pred tremi leti znašla na robu državljanske vojne.
Zaostreno ozračje pred referendumom
Okoli deset tisoč Makedoncev se je v sredo zbralo na še zadnjem zborovanju opozicije pred nedeljskim referendumom o zakonu o decentralizaciji države. Referendum je predlagala opozicija, ki nasprotuje zakonu o decentralizaciji, v skladu s katerim naj bi bila območja v Makedoniji, kjer živi več kot 20 odstotkov Albancev, dvojezična, med njimi glavno mesto Skopje. Udeleženci zborovanja so nosili makedonske zastave in se zavzeli, da bi se prebivalci Makedonije v čim večjem številu udeležili nedeljskega referenduma.
Vodja glavne opozicijske stranke VMRO-DPMNE Nikola Gruevski je na zborovanju zatrdil, da niso proti Albancem, ampak ne želijo, da bi se Makedonija preoblikovala v zvezno državo. "Želimo ohraniti enotnost Makedonije," je dejal Gruevski.
Kot je zbranim poudaril makedonski igralec Meto Jovanovski, eden od udeležencev, ki podpira opozicijo, niso proti decentralizaciji Makedonije, temveč je vprašljivo, kako naj bi to uresničili.
Mednarodni predstavniki so zakon, ki ga je makedonski parlament sprejel 12. avgusta, podprli, saj je v skladu z Ohridskim sporazumom, s katerim so se 8. avgusta 2001 končali spopadi v državi. Polna uresničitev sporazuma pa je tudi temelj za članstvo Makedonije v Evropski uniji in zvezi Nato. Za uspeh referenduma je potrebna 50-odstotna volilna udeležba 1,6 milijona volilnih upravičencev v Makedoniji. Makedonska vlada in mednarodni predstavniki zato pozivajo k bojkotu referenduma, da bi sporni zakon ostal nespremenjen.
