Po desetih letih pregnanstva se iraški pesnik in novinar Ali Abdul Amir najbolj veseli vrnitve v domovino. Medtem ko mu je Jordanija v zadnjih letih prirasla k srcu, so spomini na Sadamov Irak postali vedno bolj grenki. "Ženi in sinovoma pogosto pripovedujem o mestih, ki so bili v vojni uničeni, in o tem, da se je z uničenjem teh mest sesulo tudi moje življenje," pravi Ali, ki je posvetil več kot desetletje življenja Sadamovi vojski. Boril se je v iraško-iranski vojni in kasneje v Kuvajtu, kjer se je, tako kot mnogi drugi iraški ustvarjalci, odločil, da bo zapustil to nesrečno deželo. Svoje upanje in sanje o izgubljeni domovini je opisal v številnih pesmih. "Upam, da bom lahko živel v mirnem in čistem okolju, ki ne bo onesnaženo z vonjem eksploziva. Ta vonj sem predolgo vohal," dodaja Ali.
V tujini se je Ali posvetil pisanju. S številnimi članki v najbolj eminentnih arabskih časopisih je razkril umazanije Sadamovega režima in se tako znašel na črni listi iraških novinarjev. Nato je postal eden od članov iraške opozicije, ki želi po padcu režima znova postaviti na noge svojo domovino.
Ali je prepričan, da bo Irak po vojni znova bogata in sodobna država, kjer bodo spoštovali vse osnovne človekove pravice. "Ko bom stopil v Bagdad, bom pisal, pisal in pisal, dokler svetu ne povem resnice o naši tragediji," pravi Ali.
Kljub velikim načrtom iraške opozicije, se, po mnenju številnih strokovnjakov, Iraku obetajo dolgotrajne težave. Najbolj črnogledi napovedujejo celo državljansko vojno, medtem ko tisti bolj pozitivni opozarjajo na počasno in težko okrevanje osiromašenega Iraka.
