Pri naših severnih sosedih tako preko dela na črno beležijo 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v Grčiji pa več kot 20 odstotkov. Iz rezultatov študije, ki jo je ta teden predstavila Evropska komisija, je še razvidno, da je bilo v Sloveniji v lanskem letu z delom na črno ustvarjenega 17 odstotkov BDP.
Med države z najvišjim deležem na črno ustvarjenega BDP se uvrščajo še Madžarska, Latvija (obe 18 odstotkov), Litva (med 15 in 19 odstotki) ter Italija (med 16 in 17 odstotki), medtem ko na drugi strani lestvice Avstriji sledijo Nizozemska, Velika Britanija (obe dva odstotka) in Švedska (trije odstotki BDP).
V vseh državah članicah, še ugotavlja študija, se pri delu na črno še bolj kot pri legalnem delu pozna razlika med spoloma, tako v deležu delavcev kot v razliki med plačami. Večino dela na črno namreč opravijo moški v starosti od 25 do 45 let, medtem ko ženske opravljajo bolj ali manj tradicionalno ženska dela. V novih članicah je opazno naraščanje deleža ženskih delavk na črno med višje izobraženimi.
V novih članicah EU delajo na črno upokojenci in izobraženci
Ženske, študenti in formalno brezposelne osebe, ki se preživljajo z delom na črno, po vsej EU zaslužijo manj, delajo dlje in opravljajo manj privlačna dela kakor omenjena kategorija moških. V novinkah med delavci na črno beležijo tudi višji delež upokojencev in visoko izobraženih oseb. Poleg tega je v številnih novih članicah pogosta praksa izplačilo zaslužka "v kuverti" ter prijavljanje nižjega prihodka od dejanskega, ugotavljajo raziskovalci. Delo na črno je Evropska komisija sicer opredelila kot "produktivno dejavnost, ki je zakonita, vendar ni prijavljena oblastem", pri čemer je na prvem mestu gradbeništvo, sledijo mu kmetijstvo, hotelirstvo in gostinstvo ter osebne in gospodinjske storitve. V novinkah veliko ljudi na črno dela še v zdravstvu, zasebnem poučevanju in nepremičninskih poslih.
Delo na črno rezultat nezaupanja vladi
Kot ugotavlja študija, je pojav dela na črno rezultat kombinacije različnih dejavnikov. Med drugim gre za rigidnost trga dela, visoko davčno breme na plače ter pomanjkanje zaupanja v učinkovitost vlade. Pomembno je tudi kulturno okolje - južnoevropske države, denimo Italija in Grčija - beležijo precejšnji delež dela na črno, medtem ko je na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji zakoreninjena siva ekonomija. Da bi zajezili količino dela na črno, bi bilo potrebno združiti preventivne ukrepe in sankcije, predlagajo avtorji študije. Dobro prakso imajo denimo Belgija z lokalnimi agencijami za zaposlovanje, Švedska s svojo davčno politiko in Nemčija s shemo mini zaposlitev, še navaja študija.
