Grški parlament ni uspel izvoliti predsednika, predčasne volitve konec januarja

Grški premier Antonis Samaras je danes, potem ko parlament v Atenah v tretjem in obenem zadnjem poskusu ni izvolil novega predsednika države, napovedal, da bodo predčasne parlamentarne volitve potekale 25. januarja.

Vodja leve Sirize Aleksis Cipras je že napovedal, da bodo te volitve Grčiji prinesle konec bolečega varčevanja. "Če bo takšna volja naših ljudi, bodo dogovori o varčevanju v zameno za finančno pomoč v samo nekaj dneh zgodovina," je novinarjem sporočil Cipras in dodal, da "se je zgodovina že začela". Cipras nasprotuje varčevalni in reformni politiki, ki jo v Grčiji po nareku mednarodnih posojilodajalcev izvaja vlada, ter se želi na novo pogajati o pogojih vračanja grškega dolga. Ankete njegovi Sirizi napovedujejo zmago na predčasnih volitvah, vprašanje pa je, ali ji bo uspelo doseči jasno večino in oblikovati trdno vlado.

Kmalu za Ciprasom se je oglasil premier Samaras in po televiziji sporočil, da bo v torek odšel do sedanjega predsednika države Karolosa Papuljasa in ga prosil, naj predčasne parlamentarne volitve razpiše čim prej, to je 25. januarja. V skladu z grško ustavo mora namreč neizvolitvi predsednika države slediti razpustitev parlamenta, tej pa razpis novih volitev. "Smo blizu izhoda iz krize. Tu sem, da zagotovim, da država doseže zavetje varnosti in stabilnosti," je rojakom še dejal Samaras. Prihajajoče volitve je označil kot za Grčijo "najodločilnejše v desetletjih".

Iz Bruslja je zaenkrat prispel odziv evropskega komisarja za gospodarske in finančne zadeve Pierra Moscovicija. Grke, ki bodo v kratkem skozi demokratičen proces na voliščih znova odločali o svoji usodi, je pozval k podpori nujnim reformam. "Močna zaveza Evropi in široka podpora tako med grškimi volivci kot političnimi voditelji nujnemu, rasti prijaznemu reformnemu procesu bo bistvena za to, da bo Grčija znova cvetela znotraj evrskega območja," je zapisal komisar.

Na današnji razvoj dogodkov v Atenah je že prišel tudi prvi odziv iz Berlina. Kot je dejala tiskovna predstavnica nemške kanclerke Angele Merkel, Christiane Wirtz, dogodke pozorno spremljajo, a propad volitev predsednika je "notranja zadeva" Grčije in ga zato ne komentirajo, še posebej ne po vsega pol ure.

Zgovornejši je bil medtem odziv finančnih trgov. Vrednost grških državnih obveznic je ob obetu predčasnih volitev, po katerih bi lahko oblast v Grčiji prevzela Siriza, močno padla. Donosi na obveznice z ročnostjo desetih let so okoli poldneva narasli za 0,91 odstotne točke na 9,12 odstotka. Obenem so narasle tudi obresti na italijanske in španske obveznice. Potonili so tudi tečaji delnic na grški borzi; vodilni indeks je padel za 11 odstotkov, potem ko je bil že pred izidom glasovanja skoraj 10 odstotkov pod izhodiščem.

Tako predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker kot nemški finančni minister Wolfgang Schäuble sta Grčijo v minulih dneh posvarila, naj ne opusti poti strukturnih reform in javnofinančne konsolidacije, ki jo je ubrala, medtem ko je od mednarodnih posojilodajalcev - EU in Mednarodnega denarnega sklada - prejela skupaj za kar 240 milijard evrov pomoči.