Voditelj gruzijske avtonomne pokrajine Južne Osetije Kokoity se je že v četrtek zvečer v Moskvi sestal z Ivanovom, ki se je za zaprtimi vrati danes srečal tudi z voditeljem avtonomne gruzijske republike Adžarije, na sporedu pa ima tudi pogovore s premierom Abhazije Raulom Hadžimbo, ki je leta 1992 razglasila neodvisnost od Gruzije, kar pa gruzijska vlada ne priznava. Kokoity je izrazil prepričanje, da bo Južna Osetija "postala del Rusije". Dodal je še, da poziv Južne Osetije "po pridružitvi Rusiji sedaj preučujejo", rezultate pa bi lahko objavili v nekaj dneh.
Spremembe ogrozile stabilnost v regiji
Voditelj Adžarije, Aslan Abašidze, ki se je danes za zaprtimi vrati sestal z Ivanovom, pa je vztrajal, da ne bo sodeloval z začasno gruzijsko vlado, ki je zamenjala gruzijskega predsednika Edvarda Ševardnadzeja po njegovem odstopu minulo nedeljo. Podrobnosti pogovorov sicer niso znane. Po poročanju Interfaxa, ki se sklicuje na neimenovani diplomatski vir, so se pogovori osredotočili na ukrepe za okrepitev stabilnosti v Gruziji, kjer je nedavno prišlo do spremembe oblasti.
Za Moskvo je Gruzija pomembna kot partnerka pri nadzoru tranzitnih poti, ki jih uporabljajo skrajneži in tihotapci v smeri proti južni Rusiji. Eden od načinov, da Rusija ohrani vpliv v Gruziji, je tudi prek odnosov s pokrajinami, ki imajo odcepitvene težnje. Moskva ima tesne stike z Abhazijo, kje je nameščenih kakih 3000 ruskih vojakov, pa tudi z Južno Osetijo, vendar pa je previdna pri formalizaciji teh odnosov.
ZDA prav tako vidijo v Gruziji pomembno zaveznico pri oskrbovanju z energijo. Preko Gruzije naj bi namreč potekal naftovod iz Bakuja v Azerbajdžanu do turškega Ceyhana, katerega gradnjo so Američani podprli.