Ameriški obrambni minister Robert Gates je kongresnike zaprosil, naj pomagajo pri iskanju rešitve glede zapora za teroristične osumljence v vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi. Člani odbora za razdeljevanje proračunskih sredstev v predstavniškem domu so Gatesu ob tem dejali, da je Guantanamo problem za ameriške odnose z zavezniki in bi ga bilo potrebno zapreti.
Gates je že ob nastopu položaja skušal prepričati predsednika Georgea Busha, da je potrebno Guantanamo zapreti, vendar ni bil uspešen. Kot kaže, si ni premislil. Kongresnike je pozval, naj morda razmislijo o novem zakonu, ki bi poskrbel za manj kot sto najnevarnejših ujetnikov Guantanama, ki bi se v primeru izpustitve na prostost zanesljivo spet vrnili na teroristično pot. Za te osebe bi morali najti nek način, da ostanejo za zapahi, saj naj bi obstajala nevarnost, da bi prišli na prostost, če bi imeli dostop do sodišč. Gates je dejal, da ZDA sicer skušajo poslati večino od 385 ujetnikov v Guantanamu v njihove domače države, vendar jih tam ne želijo sprejeti.
Vojaško sodišče izreklo prvo obsodbo
Vojaško sodišče v ameriškem vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi je v postopku proti prvemu terorističnemu osumljencu, ki je stopil predenj, 31-letnega Avstralca Davida Hicksa spoznalo za krivega materialne podpore teroristom in ga obsodilo na sedem let zapora. Hicks, ki je krivdo priznal, naj bi kazen odslužil v Avstraliji.
Hicks naj bi se v Afganistanu udeležil urjenja v oporiščih teroristične mreže Al Kaida in se nato nekaj časa tudi boril na strani talibanov v času ameriškega napada na Afganistan po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Januarja 2002 so ga zajeli v Afganistanu, vse od tedaj pa je v Guantanamu čakal na sojenje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.