"Hrvaška bo gotovo izpolnila svoje mednarodne obveze. Če obtoženi Bobetko ni zdrav in torej njegovo zdravstveno stanje ne dovoljuje aretacije in prevoza do zapora, smo pripravljeni preučiti njegovo zdravstveno stanje in dovoliti, da začasno ostane na prostosti," je še dejala Del Pontejeva po srečanju s Solano. Vendar pa je po besedah glavne haaške tožilke Bobetko predvsem obtoženec in mora priti v Haag, o nadaljnjem postopku pa bodo odločali pristojni sodniki.
Tudi Solana je poudaril obveznost hrvaške vlade, da "stori vse, da bo oseba, obtožena vojnih zločinov, tam, kjer bi morala biti - na mednarodnem sodišču, kjer ji je zagotovljeno pravično sojenje".
Nato poziva Hrvaško k sodelovanju s Haagom
Zveza Nato je pozvala Hrvaško, naj polno sodeluje s haaškim sodiščem, še posebej v primeru obtoženega generala Bobetka, izročitev katerega uradni Zagreb za zdaj še vedno zavrača. Če Hrvaška s Haagom ne bo sodelovala bo to negativno vplivalo na njeno vključevanje v evroatlantske povezave, opozarjajo pri Natu. Hrvaška ministrica za obrambo je ob tem poudarila, da vlada opozorila Nata jemlje resno in ne misli prekiniti sodelovanja s tem sodiščem.
Del Pontejeva zadovoljna s Plavšićevo
Del Pontejeva je po pogovorih s Solano pozdravila odločitev nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, ki je pred haaškim sodiščem priznala krivdo za zločine proti človeštvu. Glavna tožilka haaškega sodišča je priznanje Plavšićeve ocenila kot "pomemben trenutek in trenutek čiste resnice" in izrazila upanje, da bo to močno prispevalo k procesu sprave v BiH.
Plavšićeva je s priznanjem krivde za omenjene zločine spremenila svoj prvotni zagovor in postala prva visoka politična predstavnica, ki je priznala krivdo na haaškem sodišču. Plavšićeva je sprva dejala, da se bo zagovarjala kot nedolžna v vseh osmih točkah obtožnice za zločine v BiH. Zagovor je spremenila v skladu z dogovorom s tožilstvom, ki se je v zameno odpovedalo vsem ostalim obtožbam proti obtoženki, tudi za genocid, z izjemo ene obtožbe za zločine proti človeštvu.
