Sodni svet je tako deloma ugodil zahtevi tožilstva, ki trdi, da SČG namerno zavlačuje z izročanjem dokumentov, kar otežuje nadaljevanje postopka proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Tožilstvo je zahtevalo, naj sodišče oblasti v Beogradu prisili v dostavitev več kot sto obširnih dokumentov, ki so ključni za proces proti Miloševiću, zahtevalo pa je tudi dostop do državnih arhivov.
Oblasti v Beogradu obtožbe haaškega tožilstva zanikajo in trdijo, da s sodiščem sodelujejo, neomejenega dostopa v državne arhive pa jim, kot poudarjajo, ne morejo omogočiti, ker tožilstvo v skladu s statutom haaškega sodišča do tega nima pravice.
Vrhovni obrambni svet naj bi se po navedbah tožilca Geoffreyja Nicea v obdobju med letoma 1992 in 2000 sestal med 60- in 70-krat, zapisi sej pa naj bi bili zelo pomembni za sojenje proti Miloševiću.
