Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je zavrnilo zahtevo hrvaške vlade, da bi Hrvaška na sojenju šestim Hrvatom, ki so obtoženi mučenja, ubijanja in izgona Muslimanov na jugovzhodu BiH, sodelovala kot prijatelj sodišča. Sodišče je tako potrdilo argumente tožilstva, da bi Hrvaška v postopku imela pristransko vlogo ter da so področja, s katerimi se je želela ukvarjati, preširoka, nejasno določena in nebistvena.
Zagreb je status prijatelja sodišča zaprosil, ker bi tako lahko predstavil svojo različico dogodkov v regiji. Vendar pa je sodišče to zahtevo zavrnilo z utemeljitvijo, da "ne bi bilo v interesu pravice, da bi država, katere nekdanji politiki in vojaški voditelji se omenjajo v obtožnici kot člani kriminalne združbe, nastopila kot prijatelj sodišča".
V obtožnici v primeru "Prlić in drugi" - gre za sojenje Jadranku Prliću, Brunu Stojiću, Slobodanu Praljaku, Milivoju Petkoviću, Valentinu Čoriću in Berislavu Pušiću - je nekdanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman omenjen kot gonilna sila načrta oblikovanja velike Hrvaške, katere del bi bila tudi samooklicana hrvaška republika v BiH Herceg-Bosna.
Hrvaška se je za prijatelja sodišča predlagala tudi v primeru proti trem hrvaškim generalom, Anteju Gotovini, Mladenu Markaću in Ivanu Čermaku, vendar se sojenje tej trojici še ni začelo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.