Dienstbier je pojasnil, da bi mednarodne sile lahko že zdavnaj ujele nekdanja voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića in Ratka Mladića, vendar pa tega ne storijo iz praktičnih razlogov. "Zakaj bi tvegali življenja vojakov zveze Nato? Naj se v balkanskih državah vzpostavi demokracija, pa bodo potem one same na račun življenj svojih policistov in vojakov lovile vojne zločince," je dejal predstavnik ZN.
Poudaril je še, da imajo uslužbenci haaškega sodišča visoke plače in da se prav gotovo sprašujejo, kaj bo z njimi, ko bodo spravili za zapahe vse vojne zločince. Problem haaškega sodišča je tudi v tem, da v prvi vrsti obtožuje Srbe, "vendar pa resen odnos do kaznovanja vojnih zločincev zahteva tudi aretacije voditeljev Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ki niso nič manjši zločinci," je po navedbah časnika še dodal Dienstbier.
Banoviću osem let zapora
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine je 33-letnega bosanskega Srba Predraga Banovića obsodilo na osem let zapora. Banović je priznal, da je leta 1992 ubil pet nesrbskih civilistov, 27 drugih pa kot paznik v taborišču pretepal.
Banović je obsojen, ker je leta 1992 kot paznik v taborišču Keraterm pri Prijedorju na severozahodu Bosne in Hercegovine ubil pet nesrbskih civilistov in pretepal 27 drugih. Banović je 26. junija že priznal krivdo za te zločine.
Tako obramba kot tožilstvo sta sicer zanj zahtevala osem let zaporne kazni. Leta 1992 je bilo v taborišču Karatem, ki so ga vodile srbske sile v BiH, zaprtih okoli 1500 nesrbskih civilistov.