Haaškemu obtožencu znižali kazen

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je bosanskemu Srbu Milomirju Stakiću, ki je bil leta 2003 kot edini haaški obtoženec doslej obsojen na dosmrtno ječo, znižalo kazen na 40 let. Prizivni svet haaškega sodišča je pojasnil, da kazen, ki jo je izreklo prvostopenjsko sodišče, ni bila ustrezna. Stakića, obsojenega zaradi zločinov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995, so oprostili dela obsodbe, ki ga bremeni genocida.

Sodišče je Stakiću resda znižalo kazen, vendar pa bo ta morda po novi odločitvi v zaporu še dlje, kot bi bil po odločitvi iz leta 2003. Tedanja razsodba namreč predvideva, da bi Stakić po odsluženih 20 letih zapora lahko zaprosil za pogojni izpust, kar pa po novi odločitvi sodišča ni več možno.

Danes 44-letni Stakić je bil leta 1992 najvišji srbski civilni uradnik v mestu Prijedor na severu BiH in tako po mnenju sodišča tudi odgovoren za dogajanje v treh taboriščih, kjer so mučili in umorili več sto Muslimanov in Hrvatov. Muslimani in Hrvati na območju Prijedora so bili najprej žrtve nasilja vojske bosanskih Srbov, preživele pa so nato odpeljali v taborišča Omarska, Keraterm in Trnopolje, kjer so bili številni izstradani, mučeni in ubiti.

Na območju Prijedora je bilo med vojno ubitih kakih 1500 bosanskih Hrvatov in Muslimanov, 20.000 pa so jih izgnali z območja. Gre za enega najbolj tragičnih poglavij vojne v BiH med letoma 1992 in 1995, Stakić pa je kot tedanji župan Prijedora in vodja generalštaba vojske bosanskih Srbov odgovoren za diskriminacijo nesrbskega prebivalstva. Stakić je sicer vseskozi trdil, da je bil zgolj "marioneta" srbske politike v času vojne v BiH in da oblast ni bila v njegovih rokah.

Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je Stakić odgovoren za smrt kakih 1500 ljudi. Haaško sodišče ga je na dosmrtno ječo obsodilo julija 2003, obtoženec pa se je na razsodbo sodišča pritožil. Pritožbo na razsodbo je vložilo tudi tožilstvo.