Avtorica prispevka: Barbara Levak
Haaško sodišče naj bi zaprli do leta 2010, a je predsednik sodišča sodnik Theodor Meron ob odprtju sodišča za sojenje vojnim zločincem v Sarajevu poudaril, da ga ne bodo, vse dokler ne opravijo svojega dela. Prav sarajevsko sodišče naj bi jih razbremenilo, da se bodo lažje osredotočili na večje primere. "Ustanovitev sodišča za sojenje vojnim zločincem v Sarajevu je dokaz zavezanosti mednarodne skupnosti k zagotavljanju pravice v Bosni in Hercegovini," je v Sarajevu pojasnil sodnik Meron.
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je vpliv haaškega sodišča okrepila v primeru Gotovina. Dobršen del članic Evropske unije ji je uspelo prepričati, da bi Hrvaška nekdanjega generala lahko aretirala. Hrvaška policija sicer zatrjuje, da ga išče po svojih najboljših močeh. Na drugi strani Del Pontejeva trdi, da Hrvati pomoč pri aretaciji Gotovine iščejo celo pri drugih državah, da bi se izognili političnim posledicam aretacije. "Seveda imamo informacije o skupini, ki ščiti Gotovino. Imamo njihova imena, ki smo jih posredovali tudi hrvaški vladi," dodaja glavna haaška tožilka.
Del Pontejeva pa je kritična tudi do Srbije in Črne Gore, ker se tamkajšnji državni vrh dogovarja s haaškimi obtoženci, kdaj bi se želeli predati sodišču. Predstavnica haaškega sodišča je namreč prepričana, da pri prostovoljni predaji ni potrebno storiti nič drugega kot to, da organiziraš prevoz obtoženega. To pa zanjo ni sodelovanje. "Sodelovanje pomeni ubežnika poiskati in ga aretirati," še zatrjuje Del Pontejeva, ki je prepričana, da bi Mladića lahko aretirali v nekaj urah. Dokaz, da je v Srbiji, naj bi bili tudi plakati, ki so se pojavili v Beogradu.
V zadnjih dveh mesecih je v Haag prišlo deset obtožencev, ki so večinoma nižjega ranga. Odobravanje mednarodne skupnosti so poželi le na Kosovu, kjer so, kot je dejal vodja Unmika, v 24 urah rešili to, s čimer se sosednje države ukvarjajo že leta. Haaški obtoženec in zdaj že nekdanji kosovski premier Ramush Haradinaj, ki ga bremenijo umorov, posilstev in deportacije kosovskih Srbov, je prepričan, da je njegov miren odhod v pripor pot k neodvisnosti Kosova.
Prebivalci pa so prepričani, da je to najhujša katastrofa, ki je lahko doletela Kosovo. Predstavnik Združenih narodov na Kosovu Soren Jessen-Petersen pa poudarja, da je kljub temu, da je odstop in odhod Haradinaja velika izguba za Kosovo, to dober način, kako se je Kosovo soočilo s šokom, z jezo in nestabilnostjo, ne da bi doživeli zlom zakona, reda in varnosti.
Haaško sodišče ima v dveletnem proračunu za svoje delovanje namenjenih nekaj več kot 270 milijonov ameriških dolarjev. Poleg dveh najbolj znanih haaških obtožencev Mladića in Karadžića, zanju je razpisanih pet milijonov dolarjev nagrade, so nalog za aretacijo izdali še za petnajst obtoženih vojnih zločinov, katerih obtožnice so javne.
V priporu v Scheveningu je zdaj 52 obtožencev, 15 jih na sojenje čaka na prostosti. Pred sodiščem se jih je doslej pojavilo 111, 55-im so izrekli kazni, tri pa so spoznali za nedolžne. Številni so dosojene kazni že prestali, druge, ki bodo odslužili tudi do 40 let, so premestili v zapore po skoraj vsej Evropi. 14 obtožencev sojenja ni dočakalo. Deset jih je umrlo naravne smrti, eden je naredil samomor v priporu, dva so med poskusom aretacije ustrelili pripadniki SFOR-ja, eden pa se je med aretacijo razstrelil z granato.
Glavna kritika haaškega sodišča je, da so procesi dolgotrajni, sojenja pa za medije dolgočasna. Če so zanimiva, pa je vsa pozornost usmerjena na obtoženca. Tragične zgodbe žrtev pa ostanejo za zidovi sodišča.
