Haaško tožilstvo proti znižanju kazni Gotovini in Markaču

Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu je aprila lani Anteja Gotovino in Mladena Markača obsodilo zaradi vojnih zločinov med in po operaciji Nevihta leta 1995. Gotovina je bil obsojen na 24 let zapora, Markač pa na 18, medtem ko je bil tretji soobtoženi, general Ivan Čermak, oproščen.

Generala sta bila spoznana za kriva zaradi sodelovanja v zločinskem načrtu, katerega cilj je bil prisilno in za vedno odstraniti srbske prebivalce z območij na Hrvaškem. Spoznana sta bila za kriva izgona, deportacij, ropanja, uničevanja, umorov, nečloveških dejanj in okrutnega ravnanja.

Oba generala sta se ob pomoči države na razsodbo pritožila, ker da so bili napadi hrvaške vojske na mesta, ki so jih zasedli srbski uporniki, legitimni. Pri tem sta navedla tudi nove dokaze, predvsem pa, da hrvaškega "zločinskega načrta" za izgon srbskih prebivalcev sploh ni bilo, ampak je prišlo do njihove evakuacije zaradi ukaza srbske strani. Poleg tega sta generala tudi zavrnila, da naj bi bila med glavnimi avtorji tovrstnega načrta.

A tožilstvo je odgovorilo, da četudi bi sledili argumentom pritožbe, se generala glede na dejstva še vedno lahko obsodi za sodelovanje v tem načrtu. Obsodi se ju lahko tudi zaradi poveljniške odgovornosti za zločine, ki so sledili v naslednjih dveh mesecih po operaciji Nevihta, trdi tožilstvo, ki je moralo na pritožbe odgovoriti do 10. avgusta.

"Če je prvostopenjski svet (sodišča) naredil napako v sklepih o topniških napadih in članstvu v skupnem zločinskem načrtu, bi morali Gotovino obsoditi zaradi pomoči pri izgonu, deportacijah, umorih, pretiranem uničevanju in ropanju ter zaradi drugih nečloveških dejanj in okrutnega ravnanja," je zapisalo tožilstvo v odgovoru na pritožbo Gotovine.

"Glede na težo zločina in vlogo Gotovine tožilstvo meni, da je enaka kazen v višini 24 let primerna," je dodalo. Podobno je menilo, da je tudi za Markača primerna izrečena kazen 18 let zapora.

Spomnilo je, da je sodišče v prvostopenjski razsodbi ugotovilo, da je množični beg več kot 20.000 civilistov iz tedanje srbske Krajine izzvalo topniško obstreljevanje med operacijo Nevihta ter da so hrvaški vojaki in policisti izvajali deportacije.

Prav tako so po mnenju sodišča prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman in drugi visoki politiki tedaj soglašali, da se srbski civilisti izženejo iz Krajine in da so za izvedbo tega zločinskega cilja uporabili vojsko in policijo.

"Gotovina je vedel, da je bil namen, da se z napadi prežene Srbe in da bo do zločina deportacije in izgona verjetno prišlo in da bodo njegova dejanja pripomogla k izvedbi teh zločinov. Kljub temu je Gotovina sodeloval pri načrtovanju topniških napadov in izrecno ukazal napad hrvaške vojske na mesta. Kot takšna so imela dejanja Gotovine pomemben učinek na zločine izgona in deportacij," je zapisalo tožilstvo.

Dodalo je, da "njegova krivda kot pomočnika pri teh zločinih ni odvisna od kategorizacije topniških napadov niti od njegovega članstva v združbi za zločinski načrt", a hkrati je Gotovina "kriv po poveljniški odgovornosti, ker ni preprečil in kaznoval zločinov", ki so bili storjeni v Krajini po prvih napadih.

Argumenti tožilstva za zavrnitev pritožbe so v primeru Markača podobni. Sicer je odgovor tožilstva na pritožbo dolg 30 strani, na pritožbo Markača pa 25 strani.

Kdaj naj bi sodišče izreklo končno razsodbo, ni znano. Bi se pa po navedbah medijev to lahko zgodilo do konca leta oziroma najkasneje do prihodnjega poletja.