
Današnja potrditev Haiderja za deželnega glavarja je bila le formalnost. Zmagovalci lokalnih volitev, doslej vedno sprti svobodnjaki in socialdemokrati so namreč na veliko presenečenje javnosti že pet dni po volitvah sklenili koalicijo, čeprav po rezultatih javnomnenjskih raziskav modro-rdeči navezi nasprotuje kar 49 odstotkov avstrijskih Korošcev.
Več kot tri tedne po deželnozborskih volitvah je torej v Celovcu potekalo ustanovno zasedanje koroškega deželnega zbora. Za kontroverznega politika ksenofobičnih Svobodnjakov Haiderja je glasovalo 20 poslancev, proti pa dva. Haider je namreč prejel 16 glasov iz svoje stranke FPÖ in štiri iz Ljudske stranke (ÖVP). Ustanovnega zasedanja se je sicer udeležilo tudi osem poslancev iz vrst SPÖ, ki pa se volitev deželnega glavarja niso udeležili.
V tretje gre rado?
Skrajno desničarski politik Haider, znan po svojih rasističnih izjavah, je tako že tretjič postal deželni glavar. Prvič je to mesto zasedel maja 1989, vendar je bil junija 1991 zaradi številnih spornih izjav odstavljen.
Na položaj se je vrnil leta 1999 in nadaljeval s svojo sporno politiko, s katero je vzbujal pozornost domače in mednarodne javnosti. V Sloveniji je znan predvsem po svojem nasprotovanju postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na območjih, kjer na avstrijskem Koroškem živi slovenska manjšina. Veliko prahu pa je med drugim dvignilo tudi njegovo srečanje z libijskim voditeljem Moamerjem Gadafijem in obiski pri nekdanjem iraškem predsedniku Sadamu Huseinu.

V novem koroškem deželnem zboru bo tudi v prihodnje poslanec ÖVP Raimund Grilc, ki se opredeljuje za "dvojezičnega Korošca". Slovenski kandidatki SPÖ in Zelenih, Ana Blatnik in Zalka Kuchling v koroški deželni zbor nista bili izvoljeni je pa bila Blatnikova izbrana za poslanko v zveznem svetu, zgornjem domu avstrijskega parlamenta.
Na deželnozborskih volitvah 7. marca je FPÖ s Haiderjem na čelu prejela 42,5 odstotka glasov in si s tem v deželnem zboru pridobila 16 mandatov. SPÖ je dobila 38,4 odstotno podporo oziroma 14 mandatov, kar je dva mandata več kot v zadnjem mandatnem obdobju. Velika poraženka volitev je bila ÖVP, ki je z dosedanjih 20,7 odstotka glasov podpore padla na 11,63 odstotka in ima le še štiri poslance. Dva mandata so dobili Zeleni.