Haiti pet let po katastrofi še vedno ohromel: državo pestita še kolera in politična kriza

Haiti je pred petimi leti prizadel katastrofalen potres, v katerem je umrlo več kot 200.000 ljudi, skoraj dva milijona jih je ostalo brez strehe nad glavo. V obubožani državi na zahodu otoka Hispaniola še danes več deset tisoč ljudi živi v šotorih, obsežna območja ostajajo v ruševinah. Haiti poleg tega pestita politična kriza in kolera.

V minuti se je velik del države spremenil v ruševine

Na Haitiju so se tla 12. januarja 2010 stresla ob 16.53 po lokalnem času. Potres jakosti 7 je v zgolj minuti velik del države spremenil v ruševine in pepel. To je bilo najmočnejše tresenje tal v zgodovini Severne in Južne Amerike.

V najrevnejši državi na zahodni polobli, ki je pred petimi leti doživela svoj najbolj črn dan, je bilo uničenih skoraj 4000 šol, porušilo se je 30 bolnišnic. Sredi vsega kaosa je oktobra istega leta trpljenje Haitijcev povečal še izbruh epidemije kolere, za katero so okrivili modre čelade ZN in njihovo slabo higieno.

Na tisoče ljudi še vedno v taboriščih

Haiti se vse odtlej ne uspe postaviti na noge. Obnova napreduje le počasi. Veliki infrastrukturni projekti le polagoma spreminjajo obličje prestolnice Port-au-Prince, kjer je imel potres žarišče, kupi ruševin z ulic izginjajo počasi, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Država ostaja odvisna od pomoči iz tujine. Po potresu so ji obljubili več milijard dolarjev, a velikega dela teh sredstev Haitijci niso nikoli videli, kar pa so dobili, so večinoma porabili za nujno pomoč takoj po tresenju tal.

Poročilo, ki ga je v četrtek objavil Amnesty International, poudarja, da več kot 13 milijard dolarjev pomoči ni prineslo ustreznih bivališč za prizadete v potresu.

Na Haitiju naj bi delovalo še 123 taborišč. Brez strehe nad glavo je še vedno več kot 85.000 ljudi, 25.000 družin živi v neustreznih domovih. Poleg tega so iz taborišč od leta 2010 pregnali več kot 60.000 ljudi, izgon grozi še več tisočim.

Kot je opozoril AI, haitijska vlada zapira taborišča in prebivalcem ne ponuja alternativnih bivališč. To vzbuja skrbi, da vlada predvsem z zmanjševanjem števila taborišč meri uspeh popotresne obnove.

Številni Haitijci so v potresu izgubili več kot samo domove. V enem izmed taborišč v preprostih domovanjih živi okoli 4000 ljudi, ki so v potresu izgubili enega izmed udov.

Prebivalce pesti tudi kolera

Prebivalstvo še vedno pesti tudi kolera. V prvi polovici minulega leta so glede na informacije AI zabeležili občuten porast primerov te smrtonosne bolezni.

Kot je opozoril AI, naj bi imelo še junija lani le 67 odstotkov prebivalcev taborišč dostop do stranišča, sicer pa naj bi bilo povprečno število ljudi na delujoče stranišče 82.

Haitiju, kjer 80 odstotkov od deset milijonov prebivalcev živi pod pragom revščine, polovica jih je podhranjenih, brezposelnost pa je 40-odstotna, sedaj grozi še huda politična kriza. V ponedeljek, natanko pet let po potresu, bo država najverjetneje ostala brez parlamenta.

Vlada in opozicija sta namreč v stalnem sporu, zaradi česar oblastem že štiri leta ni uspelo sklicati parlamentarnih volitev. Ob obletnici potresa bodo večini poslancev potekli mandati, vlada predsednika Michela Martellyja pa bo lahko zatem vladala le z dekretom.