"Harley-Davidsonov nikoli ne bi smeli proizvajati v drugi državi – nikoli! Njihovi zaposleni in stranke so že zdaj zelo razburjeni. Če se bodo preselili, le glejte, to bo začetek konca – popustili so, predali so se! Izgubili bodo svojo avro in obdavčeni bodo kot še nikoli poprej," je svoje globoko nestrinjanje z napovedjo podjetja o selitvi dela proizvodnje na Twitterju zapisal ameriški predsednik Donald Trump.
Proizvajalec motornih koles Harley-Davidson je namreč sporočil, da so se za potezo odločili, da bi se izognili višjim carinam Evropske unije. Poteza proizvajalca motornih vozil je ena najvidnejših posledic trgovinskega spora, ki ga je sprožila Trumpova odločitev za povišanje carin na uvoz jekla in aluminija.
Trumpa je sicer novica sprva presenetila, saj je zapisal: "Presenečen sem, da je izmed vseh podjetij prav Harley-Davidson prvi pomahal z belo zastavico." Dodal je, da se je močno boril zanje ter da so carine za podjetje samo izgovor.
V podjetju so ob naznanitvi selitve proizvodnje dejali, da bi lahko zaradi višjih carin, ki jih je Evropska unija uvedla kot odziv na nove ameriške carine na uvoz jekla in aluminija, letno izgubili več kot 100 milijonov dolarjev (več kot 85 milijonov evrov). Gre za eno prvih podjetij, ki je javno razkrilo posledice ameriških carin.
V druge države bodo preselili sicer le del proizvodnje motornih koles, namenjenih za prodajo na evropskem trgu. Del proizvodnje ima podjetje poleg ZDA tudi v Avstraliji, Braziliji, Indiji in na Tajskem. Podjetje zdaj namerava dodatno investirati prav v proizvodne obrate na tujem, čeprav niso točno navedli v katere oziroma v katerih državah, poroča BBC. Selitev pa bi po njihovih navedbah lahko trajala od devet do 18 mesecev.
Carine bi v povprečju ceno posameznega motorja, ki ga iz ZDA izvozijo v Evropo, zvišale za 2200 dolarjev (okrog 1880 evrov), saj se uvozna dajatev iz šestih odstotkov zvišuje na 31.
V podjetju, ki je v preteklem letu v Evropo prodalo skoraj 40.000 motornih koles, ob tem dodajajo, da so pripravljeni sprejeti dodatne stroške in da jih ne nameravajo prevaliti na kupce ter s tem tvegati padec prodaje.
Na njihovo naznanitev, hkrati pa na uvedbe evropskih carin, se je odzvala tudi predstavnica za odnose z javnostmi Bele hiše Sarah Sanders. Na novinarski konferenci je dejala, da "EU z nepošteno in diskriminatorno trgovinsko politiko skuša kaznovati ameriške delavce". Ob tem je dodala tudi, da si bo "predsednik Trump še naprej prizadeval za svobodno, pošteno in vzajemno trgovino, v upanju, da se nam bo pridružila tudi EU".
Dodatne carine tudi za kavbojke, viski, brusnice in arašidovo maslo
ZDA so 1. junija carine na uvoz jekla iz Evrope določile pri 25 odstotkih, na uvoz aluminija pa pri desetih odstotkih. Podobne ukrepe je Washington uvedel tudi proti številnim drugim državam, kar je utemeljil z ogrožanjem nacionalne varnosti.
EU se je odzvala s carinami na uvoz ameriškega blaga v vrednosti 2,8 milijarde evrov. Gre za izdelke, kot so slavne ameriške kavbojke, motorna kolesa in viski. Na seznamu so tudi brusnice, brusnični sok, pomarančni sok, sladka koruza in arašidovo maslo, pa moška usnjena obutev, kozmetični izdelki ter vrsta proizvodov iz jekla. Za veliko večino proizvodov bodo carine 25-odstotne.
Eno prvih podjetij, ki je javno razkrilo škodo zaradi ameriških carin in posledičnih verižnih ukrepov, je bil minuli teden Daimler, ki ga skrbijo kitajske carine na uvoz ameriških izdelkov, uvedene kot protiukrep.
Trump odločitev za dvig carin utemeljuje s tem, da je na tak način treba začititi ameriško industrijo jekla in aluminija ter da je to ključnega pomena za nacionalno varnost.
Poleg povračilnih ukrepov EU, pa lahko ZDA zdaj 'maščevanje' pričakujejo še od Kanade, Mehike in Indije. Ameriški proizvajalci medtem že poročajo tudi o dvigu cen kovin.
KOMENTARJI (133)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.