HDZ: Hrvaška nikakor ne sme pustiti svojega ozemlja BiH

Hrvaška bo z ratifikacijo sporazuma o meji z BiH iz leta 1999 poslala sporočilo, da je sposobna in pripravljena urejati odprta vprašanja meje in druge dvostranske spore s svojimi sosedami, piše Novi list. V Večernjem listu pa so povzeli ocene strokovnjakov, ki trdijo, da bi Hrvaška v primeru arbitraže o meji z BiH izgubila sporno ozemlje.

Z ratifikacijo sporazuma z BiH bi pokazali, da ni problem v Hrvaški, navaja Novi list izjavo neimenovanega vira iz hrvaške vlade. "Okrepili bi položaj v sporu s Slovenijo. Lahko bi pred EU argumentirali, da od Slovenije zahtevamo zgolj tisto, kar smo storili glede BiH – ratifikacijo pogodbe," je za reški dnevnik še dejal vir iz vlade. Pojasnil je, da misli na ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU, ki jo v Sloveniji pogojujejo z reševanjem spora o Ljubljanski banki.

Za opozicijo sporna dva nenaseljena otočka

Časnik navaja, da HDZ nasprotuje napovedanemu postopku ratifikacije sporazuma o meji z BiH, ki sta ga leta 1999 podpisala zdaj že pokojna predsednika držav Franjo Tuđman in Alija Izetbegović.

Za največjo hrvaško opozicijsko stranko sta v sporazumu najbolj sporna dva nenaseljena otočka, Mali in Veliki Školj, ki ležita v zalivu pred Neumom ter vrh polotoka Klek, ki jih sporazum prepušča BiH.

Kljub priseganju na Tuđmanovo dediščino novo vodstvo HDZ vztraja, da Hrvaška nikakor ne sme pustiti svojega ozemlja BiH ter zahteva široko javno razpravo o reševanju spora o meji s to državo.

Poslanec HDZ Vladimir Šeks je opozoril, da bo za ratifikacijo sporazuma z BiH potrebna dvotretjinska večina, glede na to, da gre za spreminjanje in ne zgolj potrditev meje. Levosredinska koalicija bo brez poslancev HDZ težko zagotovila dvotretjinsko večino.

Zato v vladi trdijo, da gre za potrditev meje in ne njene spremembe ter da bo za ratifikacijo sporazuma z BiH v saboru potrebna podpora večine poslancev. Ob tem se sklicujejo na sporazum o arbitraži s Slovenijo, ki so ga sprejeli z večino poslancev.

Šeks, ki je bil ob ratifikaciji arbitražnega sporazuma podpredsednik sabora, je takrat pojasnil, da je večinska podpora veljavna, ker bodo z arbitražnim sporazumom potrdili in ne spreminjali meje v Piranskem zalivu.

Najboljša rešitev ad hoc arbitraža o meji z BiH?

Jutarnji list je spomnil, da je tudi hrvaški predsednik Ivo Josipović pred dvema letoma podprl sporazum Tuđman-Izetbegović. Sicer pa se Josipović še ni odzval, potem ko je vlada konec minulega tedna napovedala nov postopek ratifikacije tega sporazuma, ki so ga v saboru opustili leta 2005.

Neimenovani, "ugledni član diplomatskega zbora v Zagrebu", pa je za Jutarnji list dejal, da bi bila za Hrvaško najboljša rešitev ad hoc arbitraža o meji z BiH, ker bi se na ta način izognili nevarnosti politizacije spora. Dodal je, da bi Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu rešilo spor v šestih mesecih.

"Če bi Hrvaška šla na arbitražo glede meje z BiH, bi izgubila, ker otočka Mali in Veliki Školj ter vrh polotoka Klek po mednarodnem pravu pripadajo BiH," pa je dejal direktor Jadranskega inštituta hrvaške akademije znanosti in umetnosti Đuro Degan za Večernji list.

Časnik poudarja, da bo Hrvaška morala nujno urediti vprašanje meja s sosednjimi državami, ker bodo njene zunanje meje kmalu postale tudi zunanje meje EU. Dodaja še, da meddržavne komisije opravljajo svoje delo tudi ko gre za odprta vprašanja meje s Srbijo in Črno goro.